ankéta -e ž (ẹ̑)
1. zbiranje podatkov ali mnenj o določenem vprašanju: izvesti, organizirati, razpisati anketo; anonimna, pisna anketa; anketa o prometu; anketa med delavci
// vprašalna pola: izpolniti, obdelati anketo
2. zastar. posvetovanje izvedencev: sklicati anketo; zbrati se na anketo
// komisija: parlamentarna anketa
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Frazemi
SSKJ²
Pravopis
SSKJ²
dúma -e ž (ú)
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum
2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum
2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
eSSKJ
kardinálski kardinálska kardinálsko pridevnik [kardinálski] FRAZEOLOGIJA: dobiti kardinalski klobuk
ETIMOLOGIJA: ↑kardinal
ETIMOLOGIJA: ↑kardinal
Celotno geslo
Etimološki
klícati klȋčem nedov.
SSKJ²
kolégij -a m (ẹ́)
1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij
// nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija
2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora
3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij
♦ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli
1. skupina strokovnjakov, vodilnih uslužbencev v podjetju, ustanovi s posebno posvetovalno, odločevalno funkcijo: kolegij o tem še ni razpravljal; sestanek tovarniškega kolegija / strokovni kolegij; zdravniški kolegij
// nav. ekspr. sestanek, posvet te skupine: sklicati kolegij; udeležiti se kolegija
2. knjiž., navadno s prilastkom skupnost ljudi v določeni ustanovi, instituciji, povezanih z istim poklicem, položajem; zbor: papež je upošteval predloge kardinalskega kolegija; profesorski kolegij / sodil mu je petčlanski sodni kolegij / sestanek uredniškega kolegija odbora
3. nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom, zlasti cerkveni: šolati se v kolegiju; jezuitski kolegij
♦ ped. ciklus predavanj, seminarjev na visoki šoli
Pravopis
kolégij -a m s -em (ẹ́) strokovni ~ |strokovna združba|; profesorski ~ profesorski zbor; žarg. sklicati ~ |sestanek, posvet|; jezuitski ~; študentski ~ |dom|
SSKJ²
koncíl -a m (ȋ)
rel. zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve, cerkveni zbor: sklicati koncil / ekumenski koncil; tridentinski, vatikanski koncil
rel. zborovanje škofov in teologov, na katerem rešujejo vprašanja doktrinarnih in disciplinskih zadev Cerkve, cerkveni zbor: sklicati koncil / ekumenski koncil; tridentinski, vatikanski koncil
SSKJ²
konferénca -e ž (ẹ̑)
1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov: konferenca traja že tri dni; udeležiti se konference; sklicati konferenco; konferenca šefov držav / redna letna konferenca; mirovna konferenca; razorožitvena konferenca; tiskovna konferenca na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji / ekspr. konferenca je ugotovila nekatere nepravilnosti v njihovem ravnanju udeleženci konference
// sestanek učiteljskega zbora, na katerem se obravnava zlasti ocenjevanje in vedenje učencev: na konferenci sodelujejo tudi dijaki / učiteljska konferenca / redovalna, zaključna konferenca / v prvi konferenci, šol. žarg. prvo konferenco se je slabo učil v obdobju do prve redovalne konference; v prvem četrtletju
2. s prilastkom organizacija za določeno področje družbene dejavnosti: evropska konferenca za transfuzijsko medicino
// nekdaj voljen vodstveni organ kake organizacije: republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva
♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem območju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega območja
1. sestanek o kaki pomembnejši stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev, strokovnjakov: konferenca traja že tri dni; udeležiti se konference; sklicati konferenco; konferenca šefov držav / redna letna konferenca; mirovna konferenca; razorožitvena konferenca; tiskovna konferenca na kateri daje predstavnik oblasti, organizacije ali pomembna osebnost izjave za objavo v časopisju, na radiu, televiziji / ekspr. konferenca je ugotovila nekatere nepravilnosti v njihovem ravnanju udeleženci konference
// sestanek učiteljskega zbora, na katerem se obravnava zlasti ocenjevanje in vedenje učencev: na konferenci sodelujejo tudi dijaki / učiteljska konferenca / redovalna, zaključna konferenca / v prvi konferenci, šol. žarg. prvo konferenco se je slabo učil v obdobju do prve redovalne konference; v prvem četrtletju
2. s prilastkom organizacija za določeno področje družbene dejavnosti: evropska konferenca za transfuzijsko medicino
// nekdaj voljen vodstveni organ kake organizacije: republiška konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva
♦ rel. škofovska konferenca skupnost škofov na določenem območju, ki na posvetovanjih rešuje dušnopastirske in cerkvenopravne zadeve svojega območja
SSKJ²
kongrés tudi kongrès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov
// ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah
2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona
3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa
♦ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
1. po pristojnosti najvišji sestanek odposlancev politične, strokovne organizacije, združenja, zlasti v državnem ali mednarodnem merilu: udeležiti se kongresa; zdravniki so imeli v Moskvi kongres; organizirati, sklicati kongres; mednarodni, svetovni kongres / gozdarski, slavistični kongres; redni, ustanovni kongres; kongres geologov
// ekspr. udeleženci takega sestanka: o tem lahko odloča edinole kongres / publ. kongres dela plenarno in v komisijah
2. v Združenih državah Amerike zakonodajno telo, parlament: kongres ni sprejel proračuna v celoti; predsednik je predložil kongresu osnutek zakona
3. v nekaterih državah organizacija, zlasti politična: zasedanje indijskega kongresa
♦ rel. evharistični kongres; zgod. dunajski kongres kongres leta 1815 na Dunaju, na katerem je bila ustanovljena sveta aliansa; ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821
SSKJ²
konvènt -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo
2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent
♦ zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795
1. rel. samostan, zlasti beraškega reda: poslali so ga v konvent / frančiškanski, uršulinski konvent s cerkvijo
2. knjiž. zbor, zborovanje: sklicati konvent / literarni konvent
♦ zgod. Nacionalni konvent ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji od 1792 do 1795
Pravopis
SSKJ²
konzistórij -a m (ọ́)
rel., navadno v zvezi papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve: sklicati papeški konzistorij
// konzistorialni svetniki: na škofiji je bila seja konzistorija
rel., navadno v zvezi papeški konzistorij zborovanje kardinalov pod predsedstvom papeža, pri katerem se rešujejo važne cerkvene zadeve: sklicati papeški konzistorij
// konzistorialni svetniki: na škofiji je bila seja konzistorija
SSKJ²
SSKJ²
óbčen -čna -o prid. (ọ̄)
1. star. splošen: pesem je doživela občno pohvalo; vzbujala je občno pozornost / občni znaki pojava
2. v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni občni zbor; ustanovni občni zbor društva
♦ jezikosl. občno ime ime vrste, skupine predmetov; mat. občno število število, ki se piše s črko
1. star. splošen: pesem je doživela občno pohvalo; vzbujala je občno pozornost / občni znaki pojava
2. v zvezi občni zbor sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut: udeležiti se občnega zbora; sklicati občni zbor / redni občni zbor; ustanovni občni zbor društva
♦ jezikosl. občno ime ime vrste, skupine predmetov; mat. občno število število, ki se piše s črko
SSKJ²
oficírstvo -a s (ȋ)
1. oficirski poklic; častništvo: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka
2. častniki: sklicati oficirstvo štaba
1. oficirski poklic; častništvo: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka
2. častniki: sklicati oficirstvo štaba
Pleteršnik
oglèd, -glę́da, m. 1) die Umschau, Cig.; — der Rückblick, Jan.; — 2) die Besichtigung; na o. postaviti, zur Schau ausstellen; na o. poslati knjigo, ein Buch zur Ansicht schicken; der Augenschein: biti na ogledu, na o. priti, Cig.; na oglede hoditi, Augenscheine vornehmen, Levst. (Nauk); dva kmeta sta se tožarila, in moral sem iti na ogled, Jurč.; o. vzdigniti, eine Localbeschau veranlassen, Z.; = o. sklicati, Levst. (Nauk); o. držati, den Augenschein vornehmen, Dol.; tudi: eine Musterung abhalten, Npes.-K.; — mrliški o., die Todtenbeschau, DZ.; — potrdilni o., die Collaudierung, DZ.; — die Brautschau, Mur., Cig., Jan.; iti na o., Z., LjZv.; = iti na ọ́glede, Mur., C., BlKr.; = iti na ọ́gledi, Lašče-Levst. (Rok.), jvzhŠt.; = iti v ọ́gledi, C., Mik., Danj. (Posv. p.), Npes.-Vraz; na ọ́gledih biti, Lašče-Levst. (Rok.); — tudi: ógled, oglę́da, Dol.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 84
Dostopnost