skodélica -e ž (ẹ̑)
majhna nizka, okrogla posoda
a) navadno z ročajem, za serviranje hrane: pomiti skodelice / čajna, kavna skodelica; kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine; skodelica za juho, kompot
b) navadno s prilastkom za kaj sploh: brivska skodelica; skodelici na tehtnici
// pog. vsebina skodelice: popiti dve skodelici čaja
♦ teh. ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
kakáv -a m (ȃ)
1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
// pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca
1. rjav prah iz praženih semen kakavovca: dodati mleku kakav; potresti narastek s kakavom
// pijača iz tega prahu: piti, skuhati kakav; vroč kakav / skodelica kakava
2. plodovi kakavovca: obiranje kakava / vreče s kakavom s semeni kakavovca
SSKJ²
zaropotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́)
1. dati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi
// povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel
2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela
3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal
1. dati močne, kratke glasove
a) pri delovanju: motor, stroj včasih zaropota / ekspr.: budilka je zaropotala zazvonila; novi stroji so že zaropotali začeli delovati; strojnica je zaropotala na sosednjem hribu
b) zlasti pri udarjanju, zadevanju ob kaj: ob vstajanju so stoli zaropotali; brezoseb. v kleti je nekaj zaropotalo / skodelica je zaropotala na tla z ropotom padla / dež je zaropotal po strehi
// povzročiti močne, kratke glasove: otroci so zaropotali s coklami; veter je zaropotal z naoknicami / zaropotal je po vratih, da bi mu odprli udaril, potolkel
2. ekspr. ropotajoč se premakniti: lokomotiva je zaropotala s postaje / kamenje je zaropotalo po skalah ropotajoč začelo padati / letala so zaropotala nad hišami ropotajoč zletela
3. slabš. glasno izraziti svojo nejevoljo: spet je zaropotala nad otroki / s stricem sva dostikrat zaropotala se sprla / ali boste že tiho, je zaropotal
SSKJ²
dúlec -lca m (ȗ)
cevasti končni del kake priprave, posode: pograbil je steklenico in porinil dulec med ustnice; dulec pipe je imel v ustih tudi med govorjenjem; držati steklenico za dulec / dulec pri balončku
// kljunast podaljšek posode za zlivanje tekočine: piti po dulcu; golida, skodelica z dulcem
cevasti končni del kake priprave, posode: pograbil je steklenico in porinil dulec med ustnice; dulec pipe je imel v ustih tudi med govorjenjem; držati steklenico za dulec / dulec pri balončku
// kljunast podaljšek posode za zlivanje tekočine: piti po dulcu; golida, skodelica z dulcem
SSKJ²
kljúnast -a -o prid. (ȗ)
nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine
♦ glasb. kljunasta flavta flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje
nav. ekspr. podoben kljunu: ima kljunast nos / kljunasta skodelica s podaljškom za lažje zlivanje tekočine
♦ glasb. kljunasta flavta flavta s kljunastim ustnikom, ki se med uporabo drži naravnost predse; teh. kljunasto merilo veliki črki F podobna priprava za merjenje
SSKJ²
kompót -a m (ọ̑)
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
celo ali narezano sadje, kuhano v sladkani, začinjeni vodi: jesti, kuhati kompot; češnjev, jabolčni kompot / skodelica kompota
SSKJ²
ležájen -jna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj
♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje
nanašajoč se na ležaj: ležajni del / ležajna blazinica ali ležajna skodelica vsak od dveh polkrožnih delov drsnega ležaja; ležajna puša kratka debela cev kot drsni ležaj
♦ metal. ležajne zlitine zlitine bakra, svinca, kositra, antimona in cinka, ki se uporabljajo za ležaje
SSKJ²
políti -líjem dov. (í)
1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom
♦ gastr. pečene ribe politi z marinado
// nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije
2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti2: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati
● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale
1. narediti, da pride tekočina na kaj, navadno iz posode: politi slamo z bencinom; politi tla / politi prt s črnilom; politi se z vrelo vodo; pren., knjiž. njegove navdušene besede so polili s posmehom
♦ gastr. pečene ribe politi z marinado
// nehote spraviti navadno del tekočine iz posode: nesi previdno, da ne poliješ; politi juho, mleko; če je skodelica prepolna, se rado polije
2. pojaviti se, razširiti se po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora; obliti2: mrzel pot ga je polil (po hrbtu); zona ga je polila ob tej novici / polila jo je rdečica, star. kri zardela je; polile so jo solze začela je jokati
● te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo zelo so ga prizadele, razočarale
- polít -a -o:
z vodo polita tla
● stoji pred njim kakor polit cucek boječe, preplašeno
SSKJ²
sklédica -e ž (ẹ́)
1. manjšalnica od skleda: postaviti skledico na mizo; keramična skledica / skledica za kompot / popiti skledico mleka; skledica kave skodelica / cvetlična skledica; skledica za milo; skledica na tehtnici
2. bot. ovoj, ki deloma obdaja plod: plod se izlušči iz skledice; želodova skledica
♦ anat. sklepna skledica vbočeni konec kosti v sklepu
1. manjšalnica od skleda: postaviti skledico na mizo; keramična skledica / skledica za kompot / popiti skledico mleka; skledica kave skodelica / cvetlična skledica; skledica za milo; skledica na tehtnici
2. bot. ovoj, ki deloma obdaja plod: plod se izlušči iz skledice; želodova skledica
♦ anat. sklepna skledica vbočeni konec kosti v sklepu
SSKJ²
soláta -e ž (ā)
1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate
2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato
3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
1. vrtna rastlina z listi, ki se sveži pripravljajo za jed, ali listi te rastline: čistiti, nabirati, oprati, trebiti solato; presaditi, sejati solato; glava, listi solate / solata že dela glave / endivija, motovilec, radič in druga solata / pog. kupiti tri solate tri glave solate
2. hladna jed iz delov rastlin ali mesa, jajc, pripravljena s kisom, oljem: zmešati solato; pripraviti fižol v solati, kot solato / krompirjeva, kumarična, paradižnikova solata; govedina v solati / naročiti krompir, pečenko in (zeleno) solato / pribor, skodelica za solato
3. slabš. kar je vsebinsko neurejeno, prazno: ne berem rad take solate; kdo bo poslušal to solato
● solata gre v cvet poganja steblo s cveti; ekspr. pospravi z mize to solato neurejene, razmetane liste, knjige
♦ bot. solata zelnata rastlina z rumenimi cveti v koških, Lactuca sativa; morska solata zelena alga listaste oblike, Ulva lactuca; gastr. francoska solata iz zelenjave, krompirja in majoneze; mesna solata; mešana ali sestavljena solata iz dveh ali več vrst solate; ruska solata iz mesa, majoneze in malo zelenjave; sadna solata jed iz narezanega sadja z različnimi dodatki; vrtn. krhkolistna, mehkolistna solata
SSKJ²
vága -e ž (ȃ)
1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat
2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago
3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1: odpeti, pripeti vago; sneti vago
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta; pog. njegov položaj je na vagi je negotov; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
1. pog. tehtnica: vaga je natančna, občutljiva / dati blago na vago; stopiti na vago; skodelica vage / peljati živino na vago tehtat
2. pog. teža: dodaj še malo, da bo zadosti vage / živa vaga živa teža / dati dobro, slabo vago
3. nar. kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka1: odpeti, pripeti vago; sneti vago
● pog. za vse člane kolektiva naj bo ista mera in vaga vsi se naj ocenjujejo z enakimi merili; vsi naj bodo enakopravni; pog. kupovati, prodajati na vago kupovati, prodajati tako, da se blago sproti natehta; pog. njegov položaj je na vagi je negotov; nar. vodnjak na vago vodnjak na vzvod; preg. (dobra) mera in vaga v nebesa pomaga pri tehtanju, merjenju blaga je potrebna pravičnost
SSKJ²
zdŕsniti -em dov. (ŕ ȓ)
1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si zvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
// ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
// ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen / bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
● ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči
1. drseč se premakniti: deblo je zdrsnilo, namesto da bi se začelo valiti; smučka je zdrsnila po bregu; vrata neslišno zdrsnejo v steno / pero zdrsne po papirju
// drseč se spustiti, pasti: plaz je zdrsnil v dolino; sneg je zdrsnil s strehe
2. hitro se premakniti s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: zdrsniti s konja; ruta ji je zdrsnila na ramena; zdrsniti na tla, v prepad / zdrsniti po žlebu navzdol / skodelica ji je zdrsnila iz rok
3. pri premikanju po gladki, spolzki podlagi priti v nevarnost padca: zdrsnil je in si zvinil nogo; zdrsniti na ledu, parketu, skali; brezoseb. na poledenelem pločniku mu je zdrsnilo
// ob dotiku z gladko, spolzko podlago spremeniti navadni položaj, smer premikanja: guma na ledu zdrsne; na zamaščenem vijaku so klešče zdrsnile / jermen na kolesu večkrat zdrsne / zaradi mokrega cestišča je avtomobil zdrsnil s ceste
4. lahkotno se premakniti po gladki površini: jadrnica zdrsne po vodi / prsti so ji zdrsnili po tipkah / ekspr. veter je zdrsnil čez gladino jezera; pren. pogled mu je zdrsnil po navzočih
// ekspr. lahkotno, neopazno iti, oditi: zdrsniti iz hiše, v sobo; neslišno je zdrsnil nazaj v posteljo / mesec je zdrsnil za goro zašel; čez obraz ji je zdrsnil nasmeh
5. ekspr. znižati se, zmanjšati se: prodaja je v zadnjem času zdrsnila pod normalo; temperatura je zdrsnila na ničlo, pod ničlo / zdrsniti na družbeni lestvici
6. ekspr. nehote, neopazno preiti v stanje, kot ga izraža določilo: razpoloženje je zdrsnilo v otrplo žalost / dogodek je zdrsnil v pozabo je bil pozabljen / bolnik je spet zdrsnil v nezavest omedlel
● ekspr. beseda mu je zdrsnila z jezika nehote, proti svoji volji jo je izrekel; ekspr. kurir je že drugo jutro zdrsnil v dolino neopazno, hitro odšel; ekspr. pogovor je zdrsnil od vremena na vaške zgodbe prešel; ekspr. zdrsnila je na kolena in povzdignila roke pokleknila je; ekspr. zdrsniti v čevlje, obleko hitro se obuti, obleči
SSKJ²
basmáti -ja m (ȃ)
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: skodelica rjavega basmatija / riž basmati; v prid. rabi: basmati riž
dolgozrnati riž iz Indije in Pakistana z značilnim vonjem: skodelica rjavega basmatija / riž basmati; v prid. rabi: basmati riž
SSKJ²
četrtína -e ž (í)
del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka
♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina
del na štiri enake dele razdeljene celote: prebral je prvo četrtino knjige; do četrtine napolnjena skodelica; dela za četrtino plače; četrtina jabolka
♦ mat. pet četrtin je ena cela in ena četrtina
SSKJ²
čŕnec -nca m (ȓ)
1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev
2. črna žival, navadno konj: rjavec in črnec
3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca
1. človek črne rase: ameriški črnci; boj za enakopravnost črncev
2. črna žival, navadno konj: rjavec in črnec
3. zastar. črna kava: skodelica dišečega črnca
SSKJ²
kapučíno tudi kapučín -a m (ȋ)
pijača iz kave in spenjenega mleka: naročiti, srkati jutranji kapučino; klepet ob kapučinu; skodelica za kapučino
pijača iz kave in spenjenega mleka: naročiti, srkati jutranji kapučino; klepet ob kapučinu; skodelica za kapučino
SSKJ²
SSKJ²
kúskus -a m (ȗ)
iz posebne vrste pšenice narejen zdrob, po izvoru iz severne Afrike: primešati kuskus; instantni kuskus; skodelica kuskusa; juha, meso, solata s kuskusom
iz posebne vrste pšenice narejen zdrob, po izvoru iz severne Afrike: primešati kuskus; instantni kuskus; skodelica kuskusa; juha, meso, solata s kuskusom
SSKJ²
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 33
Dostopnost