skôraj presoj. člen. (ó/ȏ)
1. delati skupaj ~ deset let; ~ nič se ne vidi; ne poznati ~ nikogar v kraju; ~ v vseh, v ~ vseh primerih
2. Vročina je bila ~ nevzdržna; Bil je ~ še otrok, ko je ostal brez staršev; biti ~ enako velik; ~ povsod so že iskali
3. oblačiti se z okusom, ~ po modi; Bila je resna, ~ žalostna
4. Drugi so jo ~ dohiteli; ~ umreti od lakote
Zadetki iskanja
Pravopis
Pravopis
tóliko da ne presoj. člen. zv. °tolíko (ọ́/ọ̑) Komaj še živi, ~ ~ ~ umre od lakote |skoraj bi umrl|; Drvel je po vasi in ~ ~ ni povozil otroka |skoraj bi bil|
Pravopis
Pravopis
da [poudarjeno dá] podr. vez.
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
1. v osebkovih odvisnikih Prav je, ~ si prišel; Veseli me, ~ si jih obiskal
2. v povedkovih odvisnikih Postal je tak, ~ ga ni mogoče več prenašati
3. v predmetnih odvisnikih Bojim se, ~ je prepozno; Vesela je, ~ si jo obiskal
4. v časovnih odvisnikih Počakal sem, ~ se je odkašljal
5. v načinovnih odvisnikih Stopil je v sobo, ne ~ bi potrkal; Sedel je tako, ~ ni spregovoril besede
6. v primerjalnih odvisnikih Smeje se, kakor ~ se ni nič zgodilo; Prime za kljuko, kot ~ hoče oditi
7. v posledičnih odvisnikih Tako jo je udaril, ~ se je kar opotekla; Zavriskal je, ~ je odmevalo od bregov
8. v namernih odvisnikih Dala je otroku igračo, ~ ne bi jokal; Povedal sem ti zato, ~ boš vedel
9. v pogojnih odvisnikih Vse bi bilo lahko drugače, ~ nismo bili tako lahkomiselni ko ne bi bili; star. Vse bi zapravil, ~ mu ne bi branila žena če
10. v dopustnih odvisnikih Trepeta, ~ sam ne ve zakaj čeprav
11. v prilastkovih odvisnikih Kje so prepadi, ~ nisem pogreznil se vanje v katere
12. v členkovni rabi ~ mi pri priči izgineš |izgini|; Pa ne ~ si bolan |menda nisi|; poud. ~ te ni sram |sram bi te moralo biti|; Ne maram zanj, ~ boš vedel |vedi|; Živela sta zadovoljno, ~ ne govorim srečno |rekli bi|; Takoj pridem, samo ~ se oblečem |toliko počakaj(te)|; Baje ~ se pripelje z letalom; Toliko ~ je spregovoril, že so protestirali |komaj|; Vino je toliko ~ ne zastonj |skoraj zastonj|; neknj. pog. Če mi je všeč? Pa ja ~ |seveda|
Pravopis
dlán -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) razpreti ~; neobč. položiti ~ na ramo roko; poud.: Bilo ni niti za ~ prostora |skoraj nič|; Tam je komaj za ~ zemlje |zelo malo|; To je kakor na ~i |očitno, jasno|; Uspeh je bil na ~i |očiten, zagotovljen|
Pravopis
do2 presoj. člen. skoraj: Vas ima ~ sedemdeset hiš; ~ dvajset minut hoda; napisati ~ sto vrstic največ
Pravopis
Pravopis
Pravopis
iméti imám nedov. -èj/-êj -êjte, -ajóč, -áje; -èl/-él -éla; (-èt/-ét); nikalno nímam (ẹ́ ȃ; nȋmam, pokr. nímam) koga/kaj
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
1. ~ avtomobil, hišo; ~ brata, prijatelja; Teden ~a sedem dni; Nima česa, kaj jesti; knj. pog.: ~a me, da bi vprašal mika me; ~aš cigareto? Ali mi daš cigareto; ~aš kaj za posoditi? Ali lahko kaj posodiš, moreš kaj posoditi; Pri sosedu ~ajo kokoši gojijo, redijo; poud.: ~ nekaj za bregom |nekaj skrivati, tajiti|; Dolgo je nagajal, zdaj pa ~a |izraža zadovoljstvo, privoščljivost|; dov.: Imela bosta otroka; knj. pog.: Prejšnji mesec je imela otroka |je rodila|; Mačka je imela pet mladičev skotila, povrgla
2. ~ brado, močen glas, skrbi; ~ osemdeset let |biti toliko star|; ~ orodje v redu; ~ koga rad; knj. pog., poud.: Ta človek nima dna |je nenasiten|; ~ prav |trditi, zastopati pravo mnenje|; ~ prosto |biti prost|; omilj. ~ dolge prste |krasti|; poud.: Ta pa ~a glas |glasno govori; lepo poje|; ~ dober nos |bistro, pravilno predvidevati|; ne ~ pojma o čem |skoraj nič ne vedeti o čem|; Nekateri ljudje pa ~ajo |so premožni|
3. ~ izpit; ~ opravke, pot; poud.: ~ koga na očeh |nadzorovati ga, opazovati ga|; Nekaj ~ata med seboj |prepirata se; imata se rada|; publ. Dogodek je imel slab izid se je slabo končal
4. ~ mir, svobodo, lepo vreme; ~ postlano in pometeno; knj. pog. Starše ~a pri sebi |živijo pri njem|; imeti koga/kaj za koga/kaj ~ konja za jahanje; Koga ~aš za moža; knj. pog. Kaj se ~ate za učiti Kaj imate za učenje; šol. žarg. Koga ~ate za slovenščino Kdo vas poučuje; imeti koga/kaj za kakšnega/kakšno ~ soseda za bogatega |meniti, da je bogat|; ~ trditev za resnično; knj. pog. imeti kaj proti komu/čemu |nasprotovati komu, čemu; ne marati koga, česa|
iméti se imám se (ẹ́ ȃ) dobro, slabo se imeti; ~ ~ kot še nikoli; Kako se (kaj) ~aš, ~ate; Dobro se imej(te)
Pravopis
Pravopis
mágičen -čna -o; bolj ~ (á) poud. ~a belina snega |nenavadno lepa|; publ. doseči ~o mejo pri tekmovanju |skoraj nedosegljiv izid|; poud. ~a moč besede |skrivnostno velika|
mágični -a -o (á) ~ obred čarovni obred; fiz. ~o število
mágičnost -i ž, pojm. (á)
mágični -a -o (á) ~ obred čarovni obred; fiz. ~o število
mágičnost -i ž, pojm. (á)
Pravopis
májhen -hna -o; mánjši -a -e (ȃ; ȃ) ~ človek; biti zelo ~; slabš. Tako ~ si |slab, ničvreden|; poud. počutiti se ~ega |malo pomembnega, nepomembnega|; biti za glavo manjši od brata
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
máli -a -o (ȃ) ~ krožnik; publ. ~ zaslon televizija; star.: ~ srpan julij; ~ traven april; pokr. ~a maša mali šmaren; prakt.sp. ~o pivo
mánjši -a -e (ȃ) kupiti ~ kovček
nàjmánjši -a -e tudi nájmánjši -a -e (ȁȃ; ȃȃ) kupiti ~ avtomobil; poud.: razdreti stroj do ~ih delov |popolnoma|; O tem ni ~ega dvoma |prav gotovo, res je tako|; ne najti ~e sledi |nobene|
máli -ega m, člov. (ȃ) poud.: |deček; sin|; ~ je zaspal |dojenček; otrok|; iron. |mlajši moški|; neknj. pog. previti ta ~ega malega
májhni -ega m, člov. (ȃ) pokr. mali: zatirati ~e
nàjmánjši -ega tudi nájmánjši -ega m, člov. (ȁȃ; ȃȃ) prireditev za naše ~e
mála -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) poud. |deklica; hči; dekle; ljubica|; nečlov., prakt.sp. napisati besedo z ~o z malo začetnico
málo -ega s, pojm. (ȃ) z ~im zadovoljen; od ~ega biti tak; člov., poud. Naše ~ spi |naš otrok|
májhno -ega s, pojm. (ȃ) pokr. malo: z ~im zadovoljen; člov. Naše ~ spi |naš otrok|
do málega mer. prisl. zv. (ȃ) poud. znati ~ ~ega vse |skoraj vse|
po málem mer. prisl. zv. (ȃ) zmeraj se ~ ~ jeziti; neobč. Steza je ~ ~ uhojena malo, nekoliko; Pritisk ~ ~ popušča
májhnost -i ž, pojm. (ȃ) ~ pisave; števn. ukvarjati se s samimi ~mi
Pravopis
Pravopis
Pravopis
mánjkati -am nedov. -ajóč, -áje; mánjkanje (ȃ) Na polici ~ajo štiri knjige; manjkati komu Tu mu ničesar ne ~a; šalj. ~a mu eno kolesce v glavi |je nekoliko čudaški|; s smiselnim osebkom v rod. Zmeraj mu ~a denarja; poud. Samo tega še ~a |To bo stanje še poslabšalo|; manjkati do česa Do roba ~a še 2 cm je še 2 cm; Do svitanja ~a še pet ur je še pet ur; brezos., poud. Malo je manjkalo, pa bi bil padel |Skoraj bi bil padel|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
mánjkati se -am se (ȃ) poud., s smiselnim osebkom koga/česa ~a ~ dela |zadosti, veliko je dela|
Pravopis
nìč5 -- -- nik. količ. štev. zaim. (ȉ) Skoraj ~ žensk ni v vladi; intervju s samimi moškimi in ~ ženskami |z nobeno žensko|; Z ~ dekleti se ni družil z nobenimi; Skoraj ~ knjig ni pri tej hiši
Pravopis
pójem -jma m (ọ́)
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
1. definirati ~ jezika; izraz za določen ~; jezikoslovni ~i; publ. razčistiti kak ~ |obseg, vsebino|; poud. imeti meglene ~e o stvari |predstave, podobe|; neobč. sloveniti tuje ~e izraze, besede; spoznati osnovne ~e matematike |osnovna dejstva, izraze|; knj. pog. za naše ~e nenavadna hrana
2. poud.: Ta avto je zanj ~ |znak visoke kvalitete|; biti ~ dobrega igralca |biti dober igralec|; knj. pog.: ne imeti ~a o čem |skoraj nič ne vedeti|; Nimaš ~a, kako je lep |zelo je lep|
Pravopis
pôlblázen -zna -o [u̯b] (ȏá; ȏá ȏȃ ȏá) poud. ~ pogled |skoraj blazen|
pôlbláznost -i [u̯b] ž, pojm. (ȏá) poud.
pôlbláznost -i [u̯b] ž, pojm. (ȏá) poud.
Pravopis
práktično2 presoj. člen. (á) poud.: Naloga je ~ že opravljena |skoraj|; Tako ravnanje ~ samo škoduje |pravzaprav|
Pravopis
rézati réžem nedov. režóč, rezáje; -an -ana; rézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ blago; poud.: Očala ga ~ejo za ušesi |boleče pritiskajo|; Godba ~e koračnice |igra|; knj. pog. ~ ovinek |prevoziti ga skoraj v ravni črti|; ~ podobe v les; ~ prašiča skapljati; kmet. ~ vino |mešati ga z drugim vinom|; poud.: Vino ~e |je rezno|; brezos. Rezalo je do kosti |Zelo je bilo mraz|
rézati jo réžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, premikati se|
rézati jo réžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, premikati se|
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 57
Dostopnost