Opazil sem razpravo o zapisu krajevnega imena Carigrad na vašem forumu. To me že nekaj časa zanima in bi se rad pridružil s svojim mnenjem. V mojih mladih letih s/m/o skoraj vsi uporabljali ustaljeno ime Carigrad, ki ima za nas Slovence tudi nek poseben pomen. Sploh ne vem, kdaj se je spremenilo, ampak zdaj poslušam skoraj samo turško obliko imena. Očitno mnogo prispevajo turistične reklame, s katerimi smo dnevno zasuti. Menim, da bi se morali znotraj območja slovenščine držati že v mnogih stoletjih ustaljenega imena Carigrad. Ne nazadnje ima to ime tudi globlji zgodovinski in čustveni pomen, kot na primer Dunaj ali Rim. Pa še nekaj. Menda najstarejše mest na svetu, omenjeno že v Bibliji, je Jeriha. Seveda se v Bibliji pojavlja v ženski samostalniški obliki. Najbrž pod vplivom angleščine zdaj vedno pogosteje poslušamo Jeriho v moški obliki. Vzrok za to spremembo mi ni znan. Zelo me zanima vaše mnenje.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Kakšen je pravilni ali pravilnejši zapis imen »Carigrad« in »Jeriha«?
Prekmurski
skós tudi skóus tudi skóz prisl. stalno, nenehno: Krſztsenik jeon nej, Ki 'zivé ſzkouſz vhüdoubi BKM 1789, 262; v-tom vrêmeni szo szrbi szkóz rátani bili na bój AIP 1876, br. 8, 2; poti, po šteri skoz sem-tam hodijo AI 1878, 37
Prekmurski
skós tudi skóus predl. s tož. skozi: I ſzkouſz obloka vu koſari ſzam püſzcsen doli KŠ 1771, 549; kak dabi din szkousz kuszte krávnye kou'se notri mogao KOJ 1845, 108; teda sze nikeliko sztou junákov szkousz protivnikov v-grád notrivderé KOJ 1848, 90; Jo'zef krics obcsüo te, da je kruglo szkôsz vêk na tiszto meszto poszlo AI 1875, kaz. br. 7
Število zadetkov: 3
Dostopnost