Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ
bivák biváka tudi bívak bívaka samostalnik moškega spola [bivák] tudi [bívak]
    1. manjše zasilno zavetišče na prostem, zlasti v visokogorju
STALNE ZVEZE: bivak vreča
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Biwak in frc. bivouac iz spnem. bīwake ‛straža na prostem’, iz bī ‛pri’ + wake ‛straža’ - več ...
SSKJ²
bôbek -bka m (ō)
1. manjšalnica od bob1 1–2: v stroku je bilo nekaj drobnih bobkov
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
2. nav. mn. okrogel, trd iztrebek: kozji, ovčji bobki
Celotno geslo eSSKJ
brítof brítofa samostalnik moškega spola [brítof]
    neformalno navadno ograjen prostor za pokopavanje umrlih
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srvnem. vrīthof, prvotno ‛negovan ograjen prostor (pri cerkvi)’, iz stvnem. frīten ‛gojiti, negovati’ + hof ‛odprt prostor, dvorišče’ - več ...
Celotno geslo Etimološki
čẹ́den -dna prid.
Celotno geslo Frazemi
čéšnja Frazemi s sestavino čéšnja:
čéšnja na vŕhu tórte, ni dôbro čéšenj zóbati s kóm
SSKJ²
detajlíranje -a s (ȋ)
glagolnik od detajlirati: kljub detajliranju dogodka je bil učinek skromen, neizrazit / ko je izdelal vse skice, je bilo potrebno še detajliranje
Celotno geslo eSSKJ16
doliposaditi se -im se dovršni glagol
kdo odpovedati se visokemu, vplivnemu položaju; SODOBNA USTREZNICA: postati skromen
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu
Jezikovna
Določna in nedoločna oblika pridevnika »svečan«

Svečan ali svečani sprejem -- to je zdaj vprašanje. V SSKJ zasledim pri geslu svečan naveden primer svečani sprejem (slovesni sprejem), v SP-ju pa svečan sprejem, vendar svečanokosilo (geslo svečani). Hvala za vaš odgovor.

SSKJ²
dómek -mka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od dom: ima nekaj krp zemlje in majhen domek; lesen, reven domek
● ekspr. dober je domèk, čeprav ga je za en sam bobèk dom je človeku drag, koristen, če je še tako majhen, skromen
Celotno geslo eSSKJ
èh in êh medmet
    1. tudi s ponovljeno črko e, tudi s ponovljeno črko h izraža, da je govorec nejevoljen, nezadovoljen s kom ali čim, zlasti ker meni, da vzroka za nejevoljo, nezadovoljstvo ne more, ni mogoče odpraviti
      1.1. izraža, da je govorec sprijaznjen s čim neprijetnim
      1.2. tudi s ponovljeno črko e, izgovarja se z nižjim tonom izraža, da govorec zavrača sogovorčevo misel ali skuša ustaviti njegovo govorjenje
    2. izraža, da govorec občuti nostalgijo
    3. tudi s ponovljeno črko e izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti
    4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
    5. kot členek, s ponovljeno črko e, ekspresivno uporablja se, ko govorec takoj popravi svojo namerno napako z namenom pritegovanja pozornosti, izražanja posmeha, kritike
ETIMOLOGIJA: ↑e
Celotno geslo eSSKJ
gobezdàv gobezdáva gobezdávo pridevnik [gobezdàu̯ gobezdáva gobezdávo]
    1. slabšalno ki (rad) veliko govori, navadno vsebinsko prazno
      1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako govorjenje
ETIMOLOGIJA: ↑gobezdati
SSKJ²
inventár -ja m (ā)
1. premični predmeti, oprema, ki se uporablja pri opravljanju določene dejavnosti, zlasti podjetja ali ustanove: dopolniti, nadomestiti, popisati inventar; obraba inventarja / pisarniški, šolski inventar; drobni inventar potrošni predmeti
// seznam teh predmetov: delati, narediti inventar; vpisati v inventar
2. knjiž., s prilastkom skupek stvari, ki sestavljajo zaokroženo enoto: pečo prištevajo v starejši oblačilni inventar; novo gradivo dobro dopolnjuje inventar pisateljeve korespondence
// izrazna sredstva umetniškega ustvarjanja: pisateljev besedni inventar; skromen ljudski pesniški inventar
♦ agr. mrtvi orodje, stroji, živi inventar domače živali kmetijske enote, zlasti živina; ekon. amortizacija inventarja
Celotno geslo Frazemi
kámen Frazemi s sestavino kámen:
beséda je pádla na kámen, bíti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], bíti têmeljni kámen [čésa], bíti vógelni kámen [čésa[, iméti kámen namésto srcá, kámen modrósti, kámen na kámen, kámen na kámnu ni ostál, kámen se je odválil od srcá kómu, kámen spotíke, [kot] kámen na sŕcu, kot kámen težíti kóga kjé, kot kámen v želódcu, kot [mlínski] kámen okoli vratú, kot [mlínski] kámen okrog vratú, kot [mlínski] kámen za vrátom, ležáti kómu kot kámen na sŕcu, pádati kot kámen, pásti kot kámen, plávati kot kámen, položíti têmeljni kámen, postáti preizkúsni kámen [čésa, za kàj], postáti vógelni kámen [čésa[, postáviti têmeljni kámen, poznáti vsák kámen, preizkúsni kámen [čésa, za kàj], sípati zláta kámena v koríto, têmeljni kámen [čésa], têžek kot kámen, tŕd kàkor kámen, tŕd kot kámen, tŕden kàkor kámen kóst, tŕden kot kámen kóst, vógelni kámen [čésa], zadéla je kôsa ob kámen
SSKJ²
kólikšen -šna -o zaim. (ọ̄)
1. izraža vprašanje po velikosti: kolikšen bo dobiček / v vezniški rabi ni jasno, v kolikšni meri načrt ustreza potrebam
2. ekspr. izraža veliko mero ali stopnjo: kolikšen trud za tako skromen uspeh
Celotno geslo Etimološki
mȋl mīla prid.
SSKJ²
mŕšav -a -o prid. (ŕ)
1. zelo suh, zelo shujšan: voz je vlekel star, mršav konj; ekspr. mršava ženska
2. publ. skromen, nezadosten: mršavi podatki, rezultati / mršavi obedi
SSKJ²
nadoméstek -tka m (ẹ̑)
navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega: sintetični nadomestek / nadomestek za surovine / kavni nadomestek pražena zrna ječmena, rži
♦ ekon. denarni nadomestek kar prevzame, ima funkcijo plačilnega sredstva, a ni splošno veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti; denar, katerega dejanska snovna vrednost ne ustreza njegovi nominalni vrednosti
// nav. ekspr. nadomestilo: prevod je navadno le skromen nadomestek originala / dati kaj za nadomestek / izplačati nadomestek
SSKJ²
nèugléden -dna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄)
nav. ekspr. ki ni ugleden: prebiral je po večini dela neuglednih pisateljev / spoznal je, da si je izbral precej neugleden poklic
// publ. skromen, preprost: stanuje v nizki, neugledni hiši / neugledna mestna četrt zanemarjena, neurejena
SSKJ²
odlikováti -újem dov. in nedov. (á ȗ)
1. izraziti priznanje za državljanske, vojaške zasluge: odlikovati organizacijo; odlikovati vojaka / odlikovati z redom dela
2. nedov., star. izkazovati naklonjenost, dajati prednost: všeč mu je bilo, da ga gospodar odlikuje pred vsemi / eno sestro so odlikovali, drugo pa prezirali
3. nedov., knjiž. biti, obstajati pri čem kot pozitivna lastnost, značilnost: njegove pesmi odlikuje velika izrazna moč; odlikuje ga velika skromnost je zelo skromen; odlikovala jo je spretnost v vezenju bila je spretna / odlikovali so jo lepi lasje imela je lepe lase
    odlikováti se nedov.
    1. knjiž. biti boljši, imeti večje uspehe kot drugi: odlikovati se med pevci / odlikovati se po lepoti, znanju
    // dov. pokazati veliko sposobnost, požrtvovalnost: odlikovati se pri tekmovanju, v boju / pri maturi se je najbolj odlikoval v matematiki
    2. zastar. razlikovati se: v čem se prejšnja uprava odlikuje od nove / vzorec se ostro odlikuje od podlage odraža
    odlikován -a -o:
    biti odlikovan za zasluge; biti odlikovan z medaljo za hrabrost
Pravopis
odlikováti -újem dvovid. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; odlikovánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj z/s čim ~ reševalca s častnim znakom; nedov., neobč. ~uje ga velika skromnost Je zelo skromen; star. ~ učenca pred drugimi |izkazovati naklonjenost|
odlikováti se -újem se (á ú) ~ ~ po lepoti; ~ ~ v boju
Število zadetkov: 61