Zadetki iskanja
hodíti kot máček okrog vréle káše, gl. hoditi kot mačka okrog vrele kaše.
hodíti kot máček okrog vróče káše, gl. hoditi kot mačka okrog vrele kaše.
iméti mačka ekspr.; ed., pren.
Pomen | ||
slabo se počutiti, biti nerazpoložen, navadno po nezmernem uživanju alkohola | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Prej sem si želel, da se mi nikdar ne bi uprla pijača. Toda nerodno je, če ima človek mačka. Želim si, da bi bil od pijače samo malo bolj židane volje, nikakor pa da bi mi kaj škodovala! (R. Murnik, Lovske bajke in povesti, 1914, 120) | |
Sit je bil življenja, kakor ga le more biti sit človek, ki ne ve, ali ima mačka ali opico, le to ve, da bi rad še pil, pa nima v žepu ne beca. (F. Milčinski, Ptički brez gnezda, 1917, 141) | ||
Danes sreča me prijatelj:/ Halo, dva oblačka / pod očmi, a kje si krokal, / da imaš zdaj mačka. (D. Kette, ZD I, 1949, 51) | ||
Sicer je to, da je na balkonu, fuknjeno, ampak to, da pa pizdiš zaradi tega, je pa že za v ludaro. Fora je pa v tem, da ga glava boli in ima mačka in zdaj hoče jest sarmo za zajtrk. (Delo, 9. 7. 2009, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem imeti mačka temelji na sestavini maček v pomenu ‘slabo počutje, razpoloženje, navadno po nezmernem uživanju alkohola’ in izhaja verjetno iz nemških izrazov Katzenjammer (tj. mačje stokanje) in Kater ‘maček’. Zadnji izraz izhaja iz leipziškega študentskega žargona. Tam je posebno priljubljen v frazemih: seinen Kater spazieren führen (tj. peljati svojega mačka na sprehod) in einen Kater ausführen (tj. peljati mačka ven) oba v pomenu ‘trpeti posledice popivanja’. Pomensko blizu je nemška primera besoffen wie ein Kater (tj. pijan kot maček) in mu v švedskem jeziku ustreza primera full som en kaja, full som en alika v pomenu ‘pijan kot kavka’. Kot kažejo številne druge primere tipa pijan kot …, npr. v slovenskem jeziku – pijan kot čep, kot krava, kot svinja, ko mavra, ko metla, kot prasec, kakor božja mavra, kakor kmečka nevesta; v nemškem jeziku – besoffen wie ein Besenstiel (tj. napit kot metlin ročaj) ali saufen wie ein Bürstenbinder (tj. piti kot krtačar) je maček v obravnavane izraze zašel naključno, mehanično. Nemški izraz Katzenjammer je nastal v začetku 19. stoletja v akademskih krogih Heidelberga. Najprej pa je bil znan v jeziku baltskih študentov (podrobneje gl. Keber, Živali v prispodobah, 207–209 in 218, op. 17 in 18). Razpoloženje, ki ga označuje frazem imeti mačka, ponazarja tudi pridevnik mačkast ‘ki je slabega počutja, navadno po nezmernem zaužitju alkohola’, npr. Mate je tolkel, osel pa kričal, da so se Mihu, ki je slonel na oknu, usta sama razlezla, in je krojaček porinil skuštrano, od obilnih vsakdanjih vinskih obrokov mačkasto glavo skoz okno. (M. Krušič, Srečni otok, 1966, 297) |
iméti morálnega máčka ekspr.; pren.
Pomen | ||
imeti občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Tako se dokoplje do denarja in družabnega ugleda, ne more pa se znebiti moralnega mačka – občutka, da se je izneveril idealom svoje mladosti, skratka, da se je »zašuštral«. (F. Kalan, Nemirni čas, 1958, 154) | |
Tako torej, pri dobro situiranih je osebni interes nad javnim, pri slabše situiranih pa pod njim. Dvomim, da bi zaradi tega kak minister imel moralnega mačka. Prepričan pa sem, da se bo o tem, ali naj bo osebni interes vedno nad javnim interesom ali pa naj bo to obratno, opredeljevalo samo na gostilniških omizjih. (Delo, 14. jul. 2005, NB) | ||
Mladi bi bili seveda potrebni tega. Sam kot Ljubljančan moram reči, da imam malo moralnega mačka, glede na to, da večina tistih, ki so v Ljubljani, v resnici je srečnih in jim ni potrebno do šole iti deset kilometrov ali več od kraja stalnega bivališča. (Državni zbor RS: 21. redna seja 18. 12. 2002, NB) | ||
In s te čiste pozicije si lahko zastavimo jasne politične cilje – to je prevzem oblasti. Nimamo nobenega moralnega mačka več, da ne bi šli na oblast samo zato, da nam ne bi kdo očital, da bomo podobni, kot so bili kakšni naši predhodniki. (Delo, 8. jul. 2006, NB) | ||
Letalski mehaniki, tudi tisti vojaški, pa niso bogovi. Ministrstvo za obrambo ni imelo moralnega mačka, ko si je omislilo draga terenska vozila, luksuzno opremilo svojo stavbo in postavljalo spomenike, hkrati pa so moderne in zelo sofisticirane letalne stroje puščali na prostem. Za prepotrebne hangarje namreč nikoli ni bilo denarja, da za predpotopno kontrolo letenja na cerkljanskem letališču niti ne zgubljamo besed. (Mladina 2004, št. 10, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem imeti moralnega mačka, ki se lahko rabi tudi zanikano, je nastal iz frazema imeti mačka. Pomenska pretvorba, tj. iz označevanja predvsem slabega fizičnega počutja v počutje sramu, krivde, je bila dosežena s sestavino moralen. Jedrna sestavina moralni maček lahko nastopa tudi samostojno in se povezuje z drugimi glagoli (gl. tam). V nemščini se moralni maček imenuje moralischer Kater in pomeni ‘samoočitki zaradi nezmernega načina življenja’. Samo v nemščini pa je znan izraz Muskelkater (dobes. ‘mišični maček’) s sopomenko Muskelfieber, ki jo zlasti športniki amaterji in rekreativci kot muskelfiber poznajo tudi pri nas. Slovensko bi muskelfiber prevedli kot ‘vnetje mišic, boleče mišice’. V ameriškoangleškem slengu se ‘mišični maček’ imenuje Charly, tj. ‘Karelček’. |
[kot] stàr máček ekspr.; pren., tudi kot primera
Pomen | ||
(kot) izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Samo stari mački so vzdržali, mlade je pobiralo kot griža. Če si preživel dva tri napade, si ostal, večina je padla že ob prvi priliki. (V. Kavčič, Ognji so potemneli, 1960, 42) | |
Prepirajo se zaradi računa. Ampak to je normalno, spada zraven. No, natakar je star maček, z vsakim zna poračunati. (Gitica Jakopin, Slovo od deklištva, NB) | ||
»Jose je najboljši trener na svetu, o tem ni dvoma, in še vsaj 20 let bo tako. Igralci ga podpiramo; če bi rekel, da zapustimo klub, bi nas tako naredilo vsaj šest, sedem,« so včeraj kapetana Johna Terryja povzeli angleški časopisi, a svoje je dodal tudi Mourinho: »Mlad sem za trenerja, pa sem že star maček v nogometu.« (Delo, 15. jan. 2007, NB) | ||
Še avto je parkiral na sredino grajskega dvorišča,« sem bila zajedljiva. »Prav zato, draga moja,« je rekel šef, »ti si že star maček, ti ga boš naučila, kako se tej reči streže. Si že pozabila na svoj prvi dan?« (Sonja Koranter, Divja raca in Škrlatna vdova, NB) | ||
Če mački na rep stopiš, zacvili. Ker predpostavljam, da se je Kuščerjevo zmerjanje z lakajstvom in vritlezenjem nanašalo name, moram kot »star maček« na področju spoštovanja in obrambe slovenščine vsaj malo zacviliti. Ko bi namreč večina volivcev na referendumu o vstopanju Slovenije v EZ in Nato glasovala tako kot jaz, bi slovenska vojska (za lastni denar!) danes ne branila Slovenije na Kosovu, v Iraku in v Afganistanu, ampak doma. (Delo, 16. nov. 2004, NB) | ||
Sin finskega svetovnega prvaka iz leta 1982 Kekeja Rosberga se počuti bolj Nemec (po materi, živi pa v Wiesbadnu) kot pa Finec. Letošnjo sezono je začel naravnost senzacionalno v Bahrajnu, ko je po zgodnjem postanku zaradi trčenja na štartu nadaljeval v velikem slogu, prehiteval kot kak star maček in končal na šestem mestu z najhitrejšim krogom dirke. (Delo, 18. sep. 2006, NB) | ||
Tremo velike tekme je zlahka prenesel. Na krogu za izmet je deloval kot izkušen star maček, kot denimo 40-letni Belorus Igor Astapkovič, ki skupaj z Japoncem Murofušijem, rojakom Tihonom in Madžarom Annusom sodi med favorite za kolajne. (Delo, 25. avg. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Frazem [kot] star maček temelji na prenesenem pomenu sestavine maček: s prilastkom ‘izkušen, spreten, prebrisan človek, zlasti moški’. Prilastkovna sestavina star s pomenom ‘ki je to, kar je, postal že pred daljšim časom’ pomen sestavine maček samo še krepi. Podobno še v frazemih stara korenina ekspr. ‘krepek, trden človek’ in stara sablja ekspr. ‘(dolgoletni) vojni tovariš; dolgoletni znanec, tovariš’. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | old hand |
češ. | starý kocour | |
fr. | un vieux routier, un vieux roublard, un vétéran |
kupíti máčka v vréči, gl. kupiti mačka v žaklju.
kupíti máčka v žáklju ekspr.; pren.
Pomen | ||
kupiti kaj, ne da bi stvar prej poznal, videl | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Ko so v Ajdovščini po revizijskem poročilu spoznali, da so kupili mačka v žaklju, so se prejšnji mesec odločili predlagati stečaj Gradbinca. (Delo, 11. mar. 2000, NB) | |
Trenirala sicer nisem od konca sredozemskih iger v Bariju, vseeno pa sem morala ob prvem prihodu v Rimini opraviti vsa testiranja, da pač ne bi kupili mačka v žaklju. (Delo, 9. feb. 1998, NB) | ||
Najprej morate voz preizkusiti. Vi ne kupujete mačka v žaklju in jaz ga ne prodajam. (A. Ingolič, Črni labirint, 1960, 94) | ||
Ampak še tak lisjak kupi ženo kot mačka v žaklju. (F. Nietsche – J. Moder, Tako je dejal Zaratustra, 1974, 75) |
Izvor frazema | ||
Pomensko jedro frazema kupiti mačka v žaklju je maček v žaklju (v vreči) v pomenu ‘stvar, ki je ne poznamo, ki je še nismo videli’. To jedro se je osamosvojilo iz prvotnega frazema kupiti mačka v žaklju (vreči) in se uporablja v povedni rabi kot biti maček v žaklju (v vreči). Glede na soodnosnost glagolov kupiti : prod(aja)ti obstaja tudi frazem prod(aja)ti mačka v žaklju. Obravnavani frazem je v skoraj enaki sestavi znan v večini evropskih jezikov in je torej vseevropski oziroma splošnoevropski (gl. razdelek s tujejezičnimi ustrezniki). Zaradi sestavine žakelj, ki je sprejeta iz nemščine, in se občasno zamenjuje z vreča, je možno misliti na posredovanje nemščine. Nemško die Katze im Sack kaufen razlagajo iz prvotnega etwas im Sack kaufen, mačka pa naj bi prišla zraven zato, ker naj bi jo na sejmih kot brezvredno podtaknili nepazljivemu kupcu namesto zajca, kunca ali pujska. Tako razlago potrjujejo šp. comprar (dar, vender) gatto por liebre ter sestavini zajec in prašič v češ. kupovat zajíce v pytli in angl. to buy a pig in a poke. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | angl. | to buy a pig in a poke |
češ. | kupovat zajíce v pytli | |
fr. | acheter le chat en poche | |
hr. | kupiti mačka u vreči | |
it. | comprare a occhi chiusi | |
nem. | die Katze im Sack kaufen | |
pol. | kupować kota w worku | |
targować kota w worku | ||
rus. | kupit‘ kota v meške | |
slš. | kúpit‘ mačku vo vreci | |
kúpit‘ mačku v mechu | ||
srb. | kupiti mačku u džaku | |
šp. | comprar gato por liebre |
máček v vréči, gl. maček v žaklju.
máček v žáklju ekspr.; pren., v povedni rabi
Pomen | ||
stvar, ki je ne poznamo, ki je še nismo videli | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | In da nacionalni operater pri razvoju – še posebno pri izvrstnem izhodišču – ne sme zaostajati. Pa čeprav je vse skupaj še vedno maček v žaklju, o katerem sploh ne vemo, kako se bo obnašal. (Delo, 4. sep. 2001, NB) | |
Tista ženska je bila debela, kar je vsekakor velik greh. Maček v žaklju, to je bila. Dobil sem jo na oglas, to naj bi bila nekakšna šala. (B. Vuk, Tribuna 1970, št. 5, 8–9) | ||
Bog ne more biti nekakšen maček v žaklju, dostopen samo za kakšno več ali manj filatelistovsko stikljivost. (A. Rebula, Smer Nova Zemlja, 1972, 20) |
Izvor frazema | ||
Gl. kupiti mačka v žaklju (vreči). |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | hr., srb. | mačak u vreči |
rus. | kot v meške |
morálni máček ekspr.; pren.
Pomen | ||
občutek sramu, krivde zaradi dejanja, vedenja, ki ni v skladu s častjo, obljubo | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Kjer voda kapne na tla, se zemlja odzove s prešerno plodovitostjo. Slapovi vode so odlična masaža za zatekle mišice in z malo smisla za perverznost lahko skoraj nadomestijo žensko, kar tam sredi puščave v azijski oazi med orjaškimi sončnicami, lubenicami in grozdjem kot edinimi pričami, ne pušča moralnega mačka. (Tomo Križnar, O iskanju ljubezni, NB) | |
Nekaj dni krokanja in kvartanja, kakega pol metra dolg in nekoliko napihnjen moralni maček, nato pa globokoumne misli … (V. Kavčič, Upanje, 1966, 83) | ||
Tudi pri zaščiti intelektualne lastnine gre za boj med razvitimi državami in državami v razvoju. Sprožile so ga ameriške farmacevtske nadnacionalke, ki so daleč najučinkovitejše lobistke v ZDA (najradodarneje sponzorirajo volitve), ker v njihove dobičke zajedajo proizvajalci generičnih zdravil. A države v razvoju, ki so v Doho prišle s stališčem, da jim nihče ne more vzeti pravice, da v epidemijah hudih bolezni zdravijo svoje prebivalstvo s cenejšimi generičnimi zdravili, lahko pri njem vztrajajo brez moralnega mačka. (Delo, 10. nov. 2001, NB) | ||
Zaznamovanost z omniprezentno materinsko figuro, po drugi strani pa z glasno mizoginijo in z zatekanjem v vero kot v detergent za moralnega mačka so razlogi Njegove nezmožnosti vzpostavitve stika s komerkoli drugim kot s trupli. (Delo, 11. nov. 2003, NB) | ||
Prvi natančno merjeni udarec, ki ga je tobačna industrija sprva občutila v obliki moralnega mačka epskih razsežnosti, je priletel slabih petnajst let kasneje, sprožilo pa ga je več kot pol milijona prebivalcev ameriške zvezne države Floride, organiziranih v gibanje za družbo brez tobaka. (Mladina 2007, št. 18, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. imeti moralnega mačka. |
pregánjati máčka ekspr.; ed., pren.
Pomen | ||
prizadevati si odpraviti nerazpoloženost, slabo počutje, navadno po nezmernem uživanju alkohola | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Že tri večere zapored so potem mojster, dentist in profesor preklinjali menežerja. Obirali so ga do kosti in ga utapljali v pljunkih, sami pa so se, bogmeda, vse bolj utapljali v vinu. Gajaš se je ponavadi zdaj že dopoldne odžejal v bifeju, Batistuta si je na svoji polževi poti iz službe častil vsaj dvojni vinjak, Zobar pa je, takoj ko je zaprl ordinacijo, iz samopostrežbe prinesel buteljko šipona, saj je ta, po njegovih zapriseženih teorijah, najbolj učinkovito preganjal mačka. (Feri Lainšček, Petelinji zajtrk, NB) | |
Roman je nekakšna izpoved mladega intelektualca Chrisa, ki se hvali, kako je občeval z ženskami, se opijal do nezavesti in tisočkrat preganjal mačka. Vulgarni opisi erotičnih doživetij se prepletajo z blodnjami alkoholika in psevdofilozofskimi reki, a so sodnike nabolj zanimali delčki knjige, v katerih omenja umor. (Nedelo, julij–december 2007, NB) | ||
Vsak preganja mačka na svoj način, profesorji najraje s spraševanjem ali s popravljanjem šolskih nalog. (M. Vošnjak, Naša velika matura, 1948, 24) |
Izvor frazema | ||
Gl. imeti mačka. |
pretêpsti kóga kot máčka ekspr.; primera
Pomen | ||
zelo pretepsti koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Nepridiprav se je medtem že oziral za novo žrtvijo in čez poldrugo uro je na ulici Pod turnom, ki pelje pod Tivolsko in železniško progo v park Tivoli, zaskočil 14-letnega fantiča, tudi Ljubljančana. Zgrabil ga je za ovratnik jakne in mu zagrozil, da ga bo pretepel kot mačka, če mu takoj ne da denarja. (Delo, 13. mar. 2003, NB) | |
Petnajstletni Ljubljančan je meni nič tebi nič stopil do leto dni starejšega »kolega« in mu zagrozil, da ga bo pretepel »kot mačka«, če mu ne da mobitela. Starejši dijak se je zbal in mu raje dal telefonček, nasilnež pa je potem odkorakal proti Šmartinski. (Delo, 14. apr. 2000, NB) | ||
Thomas Jones je postal svetovna znamenitost, ko so ga policisti iz Philadelphije pred televizijskimi kamerami pretepli kot mačka. (Delo, 17. jul. 2000, NB) | ||
Poskusil sem jima razložiti, da bo, če me pošljejo nazaj, videti, kot da sem že prvi dan padel v drugem razredu in da se lahko zgodi, da me bodo prvčki, od katerih sem se poslovil z glasnim »Adijo, brezvezniki!«, prebutali kot mačka. Ampak mama temu ni nasedla. (Delo, 14. jul. 2003, NB) |
Izvor frazema | ||
Primera pretepsti koga kot mačka temelji na dejstvu, da so nasilnežu tako bližnji kot domače živali, med njimi zlasti pes in mačka, pogosto njegova žrtev. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | prebija kato mràsno kote njakogo |
češ. | přetrhnout někoho jako hada | |
přetrhnout někoho jako herynka | ||
přetrhnout někoho jako slanečka | ||
přetrhnout někoho jako žábu | ||
zbít někoho jako psa | ||
hr., srb. | prebiti koga kao mačku | |
pretući koga kao mačku | ||
mak. | prebie nekogo kako mačka | |
pretepa nekogo kako mačka | ||
nem. | jmdn. windelweich schlagen | |
jmdn. windelweich prügeln | ||
jmdm. alle Knochen im Leib brechen | ||
jmdm. das Fell gerben | ||
pol. | zbić jak psa kogoś | |
rus. | izbit’ kak sobaku kogo | |
slš. | zbit’ ako psa koho | |
zmlátit’ ako psa koho | ||
zbit’ ako hada koho | ||
ukr. | pobyty jak kišku | |
pobyty jak [škodlyvogo] kota |
režáti se kot pečèn máček nizko; primera
Pomen | ||
zelo se režati | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | »Hrust, kaj se režiš kot pečen maček!« je zarenčal. Drži se resno, ne pa tako prekleto prijazno, kakor star orangutan, kadar mu pride vsa žlahta čestitat za srečno novo leto in vesele praznike. (R. Murnik, Jari junaki, 1909, 54–55) | |
Kadar je bila žalostna, so rekle, da je Mona Lisa, da se »afna«, če pa se je smejala, so govorile, da se »reži kot pečen maček«. (L. Petrič, Rumeni konj, 1971, 54) | ||
Prvi so prišli v kočo že ob dveh, mi trije ob petih. Ko sem odpahnil vrata, se mi je Edi zarežal kot pečen maček: »Boš že še videl! Babe so prevzele komando!« (Delo, 10. feb. 2001, NB) | ||
Objestno se je še celo malo dvignil. Režal se je kot pečen maček, ko so besno tolkli proti njemu, vendar vsaj dva metra previsoko. (Damijan Šinigoj, Neizstreljeni naboj, NB) |
Izvor frazema | ||
Glagol režáti se pomeni po SSKJ ekspr. ‘s široko odprtimi usti se zelo glasno smejati’. Pri tem pomenu je z oznako nizko navedena primera reži se kot pečen maček v pomenu ‘zelo se reži’. V primeri režati se kot pečen maček sestavina kot pečen maček torej ojačuje pomen glagola režati se in mu dodaja oznako nizko. V gradivu za SSKJ so še druge sopomenske primere, npr.: se je režal, kakor leseni pes; se je režal kot pečen lisjak; režiš se kot opica; se je režal kot stara aktovka; se režiš kakor razsušeno korito; se bo kdaj režal kakor polna luna na kičastih razglednicah. Obstajajo še sopomenski ali pomensko sorodni izrazi: režati se na vsa usta, režati se komu v brk, režati se komu v zobe, režati se komu v obraz. Primera režati se kot pečen maček s sopomenskimi izrazi je izvirno slovenska. Kakšno zvezo ima zelo glasno smejanje s pečenim mačkom, je težko reči. Morda s tem, da so včasih kje spekli mačka namesto zajca in da je bil to povod za smeh, šale. Mački so sicer na jedilniku pri Italijanih. Najbolj verjetno pa je, da je pečen maček prišel v primero čisto slučajno, kar je v frazeologiji pogost pojav. Podobno velja npr. za miš v primeri biti moker kot miš. Tudi maček je bil kot domača žival človeku podobno kot pes vedno pri roki za »sodelovanje« v izrazih in primerah. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | fr. | rire à gorge déployée |
rire à pleine gorge | ||
rire comme une baleine | ||
nem. | wie ein Primeltopf grinsen | |
grinsen wie ein Honigkuchenpferd |
ubíti kóga kàkor máčka, gl. ubiti koga kot mačka.
ubíti kóga kot máčka ekspr.; primera
Pomen | ||
brezobzirno, neusmiljeno ubiti koga | Skrij zglede▾ | |
Zgledi rabe | Tožilstvo je obtožencu očitalo, da je na svojem domu sredi lanskega marca dvakrat močno davil mladoletnega sina. Z roko ga je zgrabil in silovito stisnil za vrat, porinil ob steno in mu govoril, da ga bo ubil kot mačka. (Delo, 20. jan. 2001, NB) | |
Šest let zapora očetu, ki je trpinčil družino. Davil sina in grozil, da ga bo ubil kot mačka. (Delo, 20. jan. 2001, NB) | ||
Višji tožilec je prepričan, da je Levstik ubil tako Marolta kot Jeleniča, pri orisu njegove osebnosti pa je navajal tudi pričevanje enega od nekdanjih domobrancev, da se je Levstik hvalil, češ da mora vsak dan nekoga pospraviti, sicer ni miren, in da lahko človeka ubije kakor mačka. (Delo, 15. jun. 2001, NB) | ||
Johan se je obotavljal. »Ustrelim te,« je renčal, »če ne prideš, res te ustrelim kot mačka, kot steklega cucka.« Vsi kratko postriženi lasje so mu sršeli, ramena so mu šla gor, bil je nevaren pitbul. (D. Jančar, Zvenenje v glavi, NB) |
Izvor frazema | ||
Gl. pretepsti koga kot mačka. |
Tujejezični ustrezniki | ||
Jezik in ustreznik | bolg. | ubija kato mràsno kote njakogo |
udavja kato mràsno kote njakogo | ||
češ. | zabít někoho jako psa | |
zastřelit někoho jako psa | ||
hr. | ubiti kao mačku koga | |
mak. | ubie nekogo kako mačka | |
pol. | zabić jak [wściekłego] psa kogoś | |
rus. | pribit’ kak sobaku kogo | |
prikončit’ kak sobaku kogo | ||
slš. | zabit’ ako psa koho | |
ukr. | ubyty jak kišku kogo | |
ubyty jak košenja kogo |
ustrelíti kóga kot máčka, gl. ubiti koga kot mačka.