Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
trojíca tudi trójica -e ž (í; ọ̑) 
  1. 1. skupina treh oseb: vesela trojica je zapela; postali so nerazdružljiva trojica / od skupine se je ločila trojica mož
    // skupina treh enot: ti pojmi tvorijo trojico; trojica dreves
  2. 2. rel., v zvezi sveta Trojica Oče, Sin in sveti Duh kot tri božje osebe, ki so en sam Bog: verovati v sveto [sv.] Trojico; dogma o sveti Trojici / cerkev svete Trojice
    ♦ 
    jur. senat trojice senat, sestavljen iz treh sodnikov; mat. trojica skupina treh elementov
SSKJ
trójka -e ž (ọ̑) 
  1. 1. pog. številka tri: obkrožiti trojko / na tej progi vozi trojka tramvaj, avtobus številka tri
     
    žarg., med. izpuliti trojko podočnik
  2. 2. pog. pozitivna ocena, ki je za eno stopnjo višja od zadostne; dobro: dobiva same trojke; v angleščini ima trojko
  3. 3. skupina treh oseb, navadno sestavljena za določeno delo, nalogo: najboljša trojka je bila nagrajena; združevati se v dvojke in trojke / rudarska trojka
  4. 4. v ruskem okolju vprega s tremi konji: peljati se s trojko; hitre trojke / prodati trojko / ruska trojka
  5. 5. skupina treh izžrebanih številk pri lotu: imeti eno peterko in dve trojki
  6. 6. igralna karta s tremi znaki: križeva trojka
    ♦ 
    alp. plezalna tura tretje težavnostne stopnje; etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, znan v Prekmurju in na vzhodnem Štajerskem; igr. napovedana vrednost pri igri na karte glede na moč igralčevih kart; šport. element umetnostnega drsanja, pri katerem naredi drsalec v vrhu vsakega kroga obrat za 180° proti središču kroga
SSKJ
trójstvo -a (ọ̑knjiž.  
  1. 1. skupina treh izrazov, pojmov: razvijati šolstvo v skladu s trojstvom družba, ekonomika in kultura
  2. 2. trojnost: trojstvo nalog
SSKJ
tròp trôpa (ȍ ó) skupina živali iste vrste, navadno manjša: trop koz, ovc; po ulici se je podil trop psov / pastir žene trop na pašo / volkovi se zbirajo v trope; pasti se v tropih; gamsi živijo v tropih
// ekspr., navadno s prilastkom skupina ljudi: trop jezdecev, otrok; bližal se je trop napadalcev / stali so v tropih
SSKJ
trôpa -e ž (ó) trop, skupina: tropa gamsov, psov / pastir žene tropo na pašo / živali so se družile v trope / tropa fantov / cela tropa jih je prišla
SSKJ
trôpič -a tudi tropìč tudi trôpič -íča (ȏ; ȉ í; ó í) manjšalnica od trop, skupina: tropič ovc / srnjad živi v tropičih
SSKJ
trosíšče -a (í) bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti
SSKJ
trózvézdje -a (ọ̑-ẹ̑) knjiž. skupina treh zvezd: imeti v grbu trozvezdje
 
astr. trozvezdje v Andromedi
SSKJ
trúla -e ž (ú) igr. skupina igralnih kart, ki jo sestavljajo škis, mond in pagat: imeti trulo / napovedati trulo
SSKJ
trúma -e ž (únavadno s prilastkom  
  1. 1. neurejena, strnjena večja skupina: po poti so srečevali trume beguncev; stal je sredi trume fantov / ekspr.: trume oblakov, vozil; truma ptic, rib
  2. 2. nav. ekspr. razmeroma veliko število: zbrala se jih je cela truma; vedno ima trumo otrok okrog sebe / ljudje v trumah zapuščajo mesto
  3. 3. star. vojaška, oborožena skupina: poveljnik trume; roparske trume / vojne trume
SSKJ
trúpa -e ž (úknjiž.  
  1. 1. vojaška, oborožena enota, skupina: napadati sovražne trupe; trupe na fronti
  2. 2. igralska skupina: predstava trupe / poklicna, potujoča trupa
SSKJ
trúst -a (ȗ) 
  1. 1. v kapitalistični ekonomiki združenje enakih ali sorodnih podjetij za dosego monopolnega položaja na tržišču: združiti se v trust / naftni trust
  2. 2. publ., ekspr., v zvezi možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti: podjetje ima svoj možganski trust; možganski trust ameriškega predsednika
SSKJ
turízem -zma (ī) pojav, da kdo potuje, začasno spremeni kraj bivanja zaradi oddiha, razvedrila: proučevati turizem; domači, inozemski turizem / turizem narašča / avtomobilski, jahtni turizem; izletniški, nakupovalni, obmejni, zimski turizem / individualni turizem pri katerem je organizator turist, skupina turistov, ne agencija; kmečki turizem pri katerem bivajo turisti pri kmetu, na kmetih; kongresni turizem v zvezi s kongresi, zborovanji
// gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z zadovoljevanjem potreb turistov, nudenjem uslug turistom: podpirati turizem; ukvarjati se s turizmom; dohodek države od turizma; strokovnjak za turizem / delavci v turizmu turistični delavci
 
tur. prehodni turizem ki se ukvarja s prehodnimi gosti; stacionarni turizem za katerega je značilno daljše bivanje turistov v določenem kraju
SSKJ
túrnus -a (ȗ) 
  1. 1. časovno sklenjen del delovnega procesa, ki se ponavlja po ustaljenem redu na določenem delovnem mestu, izmena: v šoli, tovarni so uvedli turnus / mesečni, tedenski turnus / držati se turnusa
  2. 2. čas opravljanja kake dejavnosti, dolžnosti od ene do druge ustaljene menjave: turnus traja dve uri / dopoldanski, nočni turnus; delata v različnih turnusih
  3. 3. žarg. skupina oseb, ki opravlja kako dejavnost, dolžnost v času od ene do druge ustaljene menjave: ves turnus je že bil na zdravniškem pregledu
    ♦ 
    agr. turnus ustaljeno zaporedje, po katerem se menjujejo kmetijske rastline na določenem zemljišču; kolobar; gozd. turnus sečnje čas, po katerem se lahko ponovi sekanje na istem prostoru, obhodnja
SSKJ
ubéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu
// star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina
♦ 
astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče
SSKJ
ubéžniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ubežnike: ubežniška skupina / knjiž., redko ubežniška vlada begunska vlada
SSKJ
ubráti ubêrem dov., stil. uberó; ubrál (á é) 
  1. 1. narediti, da kaj s čim drugim sestavlja
    1. a) urejeno, prijetno celoto: ubrati barve pohištva; ubrati glasove pevcev / omizje je ubral v pevski zbor
    2. b) logično urejeno celoto: govor oseb je dramatik ubral z njihovim značajem; njegova igra se ni ubrala z igro ostalih / knjiž. zbirala sta podatke in jih ubrala v celoto združila
      // star. uglasiti: ubral je razglašene strune na citrah; ubrati zvonove
  2. 2. ekspr. začeti igrati, peti: pevke so ubrale prvo kitico pesmi; harmonikar je ubral nov valček / ubrati strune kitare začeti igrati na kitaro
  3. 3. ekspr., navadno v zvezi s pot, smer iti, oditi kod: ubrali so najbližjo pot v dolino; ubrali so pot nad vasjo / letalo je ubralo pravo smer / ubral je pot k sošolcu šel, odšel
  4. 4. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ubral jo je kar po bližnjici; ubrati jo za vojaki; ubrati jo povprek / ubral jo je v tujino za kruhom
    // hitro oditi, steči: skočil je iz grma in jo ubral po stezi; ubrali smo jo v zavetje / ubrati jo v dir zdirjati
  5. 5. ekspr. začeti ravnati, delovati tako, kot nakazuje določilo: ubrati nove metode dela; moštvo je ubralo drugo taktiko; preiskovalci so ubrali napačno pot; ubrati pravo pot pri reševanju problema
  6. 6. star. izbrati: ubrali so pravi čas za setev; ubral si je daljšo pot do doma / ženo si je ubral v sosednji vasi
  7. 7. zastar. zgrabiti: ubral ga je za vrat in odvlekel od mize / pes ga je ubral za hlače
    ● 
    star. ubrati jadro skrajšati; star. ubrati krilo, zavese nabrati; ekspr. ubral je korak po godbi uravnal, uskladil; ekspr. preden je ubral pravi odgovor, je bilo že prepozno našel; ekspr. zdaj bomo ubrali druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. rad ubere smešno struno rad se pošali, pove kaj smešnega
    ubráti se priti s kom pri kaki dejavnosti, ob skupnem bivanju v tak odnos, da ni medsebojnega nasprotovanja: igralska skupina se je dobro ubrala; ni se mogel ubrati z drugimi
    ubrán -a -o 
    1. 1. deležnik od ubrati: ubrani glasovi pevcev; nakit mora biti ubran z obleko; ubrane barve vzorca; ubrano petje, zvonjenje
    2. 2. katerega deli so v urejenem, zaželenem, lepem razmerju: ubrana celota; ubrana kompozicija / ubrana igra
    3. 3. knjiž. ki ima, izraža lastnosti, vsebino, kot jo določa dopolnilo: roman je epsko ubran / barve, ubrane na en sam ton; repertoar gledališča je ubran na eno samo temo; prisl.: ubrano peti; zbor zveni ubrano
SSKJ
udáren -rna -o prid., udárnejši (á ā) 
  1. 1. nanašajoč se na udar, udarec: udarna hitrost; udarna moč, sila / udarni val vode, zraka; udarne jame na vozišču jame, nastale zlasti zaradi zmrzali, v katere udarjajo kolesa vozil
  2. 2. ki je pripravljen, oborožen za hiter, učinkovit napad: sestaviti, ustanoviti udarni bataljon; udarna skupina prostovoljcev / udarna letalonosilka / udarna vojaška akcija; udarna sposobnost armade
  3. 3. ekspr. ki s svojo vsebino skuša koga razgibati, spraviti v dejavnost: udarni naslovi v časopisu; udarna koračnica; pisati udarne reportaže; njegove besede so vedno udarne
  4. 4. navadno v zvezi z brigada, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 ki se odlikuje po visoki politični zavesti in borbenosti: prihod udarne brigade; razglasiti brigado za udarno / trikrat so bili udarni
    ● 
    publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje
    ♦ 
    strojn. udarni vrtalni stroj vrtalni stroj, pri katerem se sveder vrti in udarja; šah. udarna moč figure število polj, ki jih ima figura na razpolago, da na njih vzame nasprotnikovo figuro; teh. udarni mehanizem; udarni preizkus preizkus, ki pokaže odpornost česa proti udarcem; udarna trdnost največja mogoča obremenitev, ki jo telo prenese pri udarcu, ne da bi se zdrobilo, prelomilo; voj. udarni vžigalnik ki se aktivira z udarcem ob trd predmet; udarna igla del orožja, ki s svojim udarcem aktivira naboj
SNB
údbomáfija -e ž (ȗ-á) pog.
skupina ljudi, povezana z nekdanjo jugoslovansko tajno policijo Udbo, ki deluje prikrito in protizakonito: Udbomafija zaradi trenutnih političnih interesov obračunava sama s seboj E (↑)údba + (↑)máfija
SSKJ
últralévi -a -o prid. (ȗ-ẹ́) skrajno politično radikalen, napreden: ultraleva skupina / ultraleva smer v stranki
Število zadetkov: 717