| slȁb slába prid. lat.‛malus, infirmus’ (15. stol.), slabọ̑st, slabóta, slabóten, slabȉč, slabẹ́ti, oslabẹ́ti, oslabīti, iz primernika slȃbši je slȃbšati, poslȃbšati. |
| Enako je stcslovan. slabъ ‛slab, slaboten’, hrv., srb. slȁb, rus. slábyj, češ. slabý. Pslovan. *sla̋bъ ‛slaboten, šibak’ je dalje enako z let. slãbs ‛slaboten, medel, matast, zaspan’ in sorodno z let. slãbans v enakem pomenu, slābêt ‛oslabeti’, slãbt ‛zadušiti, zmanjšati življenjsko silo’, lit. slõbti ‛oslabeti, zadušiti se, omedleti’, stvnem. slaf, nem. schlaff, niz. slap ‛matast, zaspan’, got. slēpan, ags. slǣpan, angl. sleep, stvnem. slāf(f)an, nem. schlafen ‛spati’, stnord. slápr ‛počasnè’, dalje še lat. labāre ‛majati se, omahovati, šibiti se’, lābī ‛padati, omahovati, majati se, biti nezanesljiv’ (glej labȋlen), isl., norv. lapa ‛ohlapno viseti’, nar. nem. laff ‛medel, matast’, vse iz ide. korena *(s)leh1b- ‛zaspan biti, spati, biti ohlapen’ (M. S. pri Be III, 252 s., LIV, 513). |
Dostopnost