Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
urézati uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati
2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico
// star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa
3. z rezanjem izoblikovati kaj
a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine
b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago
4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela
5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu
// povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa
6. ekspr. nenadoma zveneče, močno
a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika
b) zapeti: urezati borbeno pesem
7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih
8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu
● 
ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost
    urézati se pog.
    zmotiti se: urezati se pri ocenitvi razdalje; urezati se v računu / ekspr. hudo, pošteno se je urezal
    urézan -a -o:
    kratek, lepo urezan nos; vsi ljudje niso urezani po istem modelu; po modi urezana obleka
     
    ekspr. iz hudičevega, pasjega repa urezan človek zelo hudoben; pog., ekspr. ni neumen, pač pa po svoje urezan svojevrsten, čudaški; ekspr. ona je kakor urezana zanj ustvarjena zanj
SSKJ²
vínček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka
SSKJ²
zíbati tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í)
enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo
 
evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je
    zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se
    1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla
     
    navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi
    2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim
    zibáje :
    zibaje se oditi, se približati
    zibajóč -a -e:
    zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka
    zíban -a -o:
    ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki
SSKJ²
žúpa2 -e ž (ú)
1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
 
ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan
2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
dvopičje
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
dvopičja samostalnik srednjega spola
ločilo
IZGOVOR: [dvópíčje], rodilnik [dvópíčja]

Slovenski pravopis

Pravopis
..ek2 -ka -o prip. obr. sládek, grênek, gôrek
Pravopis
glástudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|
Pravopis
gliko.. prvi del podr. zlož. |sladek| glikogén
Pravopis
méd1in méd -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om snov. (ẹ̑ ȗ; ẹ̑) namazati ~ na kruh; strjen, tekoč ~; cvetlični, kostanjev ~; turški ~ |mandolat|; lonec ~u; biti sladek kot ~; prakt.sp. Čebele nabirajo ~ nektar, mano
Pravopis
medéno prisl. (ẹ̑) nač., poud. ~ govoriti |preveč prijazno|; primer. ~ rumen kamen; ~ sladek
Pravopis
sládek -dka -o tudi sladák sládka -ó; slájši -a -e tudi -êjši -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ; ȇ) ~ sok; poud.: ~ otroški obrazek |ljubek, mil|; ~ spanec |prijeten, dobrodejen|; objeti svoje ~o dekle |drago, ljubo|; pesn. ~o vince |dobro, okusno|; poud. sladek z/s kom biti ves ~ z obiskovalko |zelo, pretirano prijazen|
sládki -a -o (á) ~a smetana
sládki -ih m mn. (ȃ) knj. pog. prijeti koga za ta ~e za lase na sencih
sládko -ega s, pojm. (á) razlikovati med ~im in grenkim; snov. |sadje, kuhano v sladkorju|
sládkost -i tudi sladkóst -i ž, pojm. (á; ọ̑) ~ pijače; poud.: ~ besed |velika, pretirana prijaznost|; ~ oči |ljubkost, milina|; števn. ~i življenja |prijetne, dobrodejne stvari|
Pravopis
sladkôba -e ž, pojm. (ó) ~ grozdja; knj. pog. začutiti ~o v ustih sladek okus; števn., poud. ~e življenja |prijetne, dobrodejne stvari|

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
ljúbek -bka -o prid.
ki zaradi svoje prikupnosti, lahkotnosti, nežnosti prijetno učinkuje
SINONIMI:
prisrčen, knj.izroč. dražesten, neknj. pog. fleten, neknj. pog., ekspr. fletkan, star. ljubezniv, pog. lušten, pog. luštkan, knj.izroč. mičen, zastar. miloviden, ekspr. sladek, ekspr. srčkan
Celotno geslo Sinonimni
osláden -dna -o prid.
1.
ekspr. ki je zelo, neprijetno sladek
SINONIMI:
ekspr. omleden
2.
ekspr. ki je površinsko čustven in vsebinsko prazen
SINONIMI:
ekspr. omleden, ekspr. pocukran, ekspr. posladkan
Celotno geslo Sinonimni
sládek -dka -o prid.
1.
ki je prijetnega okusa kot sladkor, med
2.
ki mu je dodan sladkor
3.
ekspr. ki je zelo, pretirano prijazen; ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost
SINONIMI:
ekspr. cukren, ekspr. maslen, ekspr. meden4, ekspr. meden4, ekspr. posladkan, zastar. sladen, ekspr. sladkoben
GLEJ ŠE SINONIM: blagodejen, ljubek, prijazen, prijeten, priliznjen, zrel
GLEJ ŠE: grenek
Celotno geslo Sinonimni
sladílo -a s
snov, ki daje hrani sladek okuspojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. nasladilo, knj.izroč. sladilno sredstvo
Celotno geslo Sinonimni
sladkôben -bna -o prid.
nekoliko sladek
SINONIMI:
sladkast, ekspr. osladen, knj.izroč. sladikast, knj.izroč. sladkosten

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
líti líjem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
Celotno geslo Vezljivostni G
zíbati se tudi zibáti se -ljem se in -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj zibajoč premikati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / po kom/čem / kam / kod
Neki predmet se je zibal po vodi.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kje
Čoln se ziblje ob pomolu.
3.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Ziblje se /kot pijanec/.
4.
iz navtike kaj premikati se okrog vzdolžne osi
Ladja se ziblje.

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
cúker Frazemi s sestavino cúker:
bíti kàkor iz cúkra, ne bíti iz cúkra, sládek kàkor cúker
Število zadetkov: 154