Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Besedje16
slatki gl. sladek itd. ♦ P: 10 (TT 1560, TL 1561, TPs 1566, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584)
Besedje16
slodak gl. sladek ♦ P: 1 (TT 1577)
Čebelarstvo
smrékova mána -e -e ž
Celotno geslo Etimološki
sọ̑l solȋ ž
Celotno geslo Etimološki
solína -e ž
SSKJ²
spánec -nca m (á)
stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti: spanec jo je okrepil; curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; predramiti se iz nemirnega spanca; boriti se s spancem; globok, rahel, trden spanec; ekspr. sladek spanec; spanec brez sanj spanje / imeti dober spanec
● knjiž. spanec mu lega na oči postaja zaspan; ekspr. spanec se me loteva, me lovi postajam zaspan; ekspr. pometi si spanec z oči s potegovanjem prstov po očeh odpraviti zaspanost; spanec je boljši kot žganec spanje je koristnejše kot jed
Celotno geslo Pohlin
strden [strdẹ̑n] pridevnik
  1. sladek kot med
  2. narejen iz medu; meden
Čebelarstvo
škržátova mána -e -e ž
Pleteršnik
ublážiti, -im, vb. pf. mildern, mild stimmen, besänftigen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; u. um, srce, Cig. (T.); razburjeno srce mu ublaži zopet sladek mir, LjZv.
SSKJ²
urézati uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati
2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico
// star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa
3. z rezanjem izoblikovati kaj
a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine
b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago
4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela
5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu
// povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa
6. ekspr. nenadoma zveneče, močno
a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika
b) zapeti: urezati borbeno pesem
7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih
8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu
● ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost
    urézati se pog.
    zmotiti se: urezati se pri ocenitvi razdalje; urezati se v računu / ekspr. hudo, pošteno se je urezal
    urézan -a -o:
    kratek, lepo urezan nos; vsi ljudje niso urezani po istem modelu; po modi urezana obleka
    ●     ekspr. iz hudičevega, pasjega repa urezan človek zelo hudoben; pog., ekspr. ni neumen, pač pa po svoje urezan svojevrsten, čudaški; ekspr. ona je kakor urezana zanj ustvarjena zanj
SSKJ²
vínček -čka m (ȋ)
ekspr. manjšalnica od vino: piti vinček; sladek vinček; liter vinčka
SSKJ²
zíbati tudi zibáti -ljem in -am, in zíbati -ljem in -am nedov. (í á í; í)
enakomerno premikati kaj sem in tja ali navzgor in navzdol okrog njegove osi: zibati zibelko / valovi zibljejo jadrnico / zibati otroka, da bi zaspal; zibati na kolenih, rokah; stal je na petah in se zibal / medved je zibal glavo
● evfem. pri sosedovih bodo zibali dobili otroka; knjiž. zibali so ga v kmečki hiši rodil se je
    zíbati se tudi zibáti se, in zíbati se
    1. enakomerno se premikati sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi: ob lepi melodiji se je njeno telo začelo zibati; zibati se po taktu; pri hoji se ziblje v bokih; cveti, veje se zibljejo v vetru; zibati se kot pijanec, raca / ekspr. drobna senca se je zibala po cesti zibajoč se šla
    ♦     navt. ladja se ziblje se premika navzgor in navzdol okrog vzdolžne osi
    2. zibajoč se biti, nahajati se kje: čoln se ziblje ob pomolu; ekspr. na prsih se mu zibljejo medalje / v vrču se je zibalo vino / ekspr. na ustnicah se mu ziblje sladek smehljaj / ekspr. cesta se je zibala pod njim zaradi vrtenja v glavi se mu je zdelo, da se cesta ziblje pod njim
    zibáje :
    zibaje se oditi, se približati
    zibajóč -a -e:
    zibajoč se premikati; zibajoči se koraki; v vetru zibajoča se svetilka
    zíban -a -o:
    ziban dojenček; ves rod je bil ziban v tej zibelki
Celotno geslo Vezljivostni G
zíbati se tudi zibáti se -ljem se in -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj zibajoč premikati se v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / po kom/čem / kam / kod
Neki predmet se je zibal po vodi.
2.
kdo/kaj zibajoč nahajati se v/na/po/pri kom/čem / pod/nad/med čim / kje
Čoln se ziblje ob pomolu.
3.
kdo/kaj premeščati se v različnih smereh
Ziblje se /kot pijanec/.
4.
iz navtike kaj premikati se okrog vzdolžne osi
Ladja se ziblje.
SSKJ²
žúpa2 -e ž (ú)
1. nižje pog. juha: naliti, srebati župo; redka, vroča župa / goveja, krompirjeva župa
● ekspr. ta pa ni po (prežgani) župi priplaval je bister, prebrisan
2. nar. sladek sok iz mletega, mečkanega grozdja, sadja; mošt
Število zadetkov: 154