Zadetki iskanja
Geografija
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
- 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
- 2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
Botanika
SSKJ²
ceponóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci, Copepoda:
nav. mn., zool. v morju in sladkih vodah živeči drobni planktonski rakci, Copepoda:
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Frazemi
Vorenc
figa ž, F26, carica, vel caryca, ſuhe fige, ali poſtne fige; chia, figa; coctona, et cotona, te drobne fige; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; faunificarÿ, te ṡvirine ludèm podobne, katere fige jidó. Jer:50; ficarius, -a, -um, figar, ali kar je figam ſluṡhèzhe; ficetum, -ti, meiſtu kir fige raſteo; ficus, -ci, figa: tudi tur, ali bradoviza eni figi podobna; ficus passae, ſuhe fige; grana ficaria, v'figah pizhki; groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè; marisca, -ae, neṡhmahne fige; laphtes, vel palathas, fige. Judith.10; maſsa caricana, korbe s'figami; orea, -ae, ena korba ṡa fige; palatha, fige. 2.Reg:16.v.1. ena gruzha fig; praecoqua ficus, te ṡgudne fige; scarabeus, -ei, en kèber, ali en gnoini kèber, en govnîazh, kateri je zhern, koynṡke fige lubi; sicomori, divje fige. Amos:7.v.15; sicophanta, en fig varih, pro calumniatore accipitur; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Vorenc
jabolko1 s, F22, acacia, -ae, voda s'jabolk ſprèſhana; colibia, vilia munuſcula, maihini dary, kakòr vſa ṡhlaht ſorta jabulk, hruſhik, pogazhe, etc:; granatum, -ti, enu margaranovu jabolku; mala claudiana, jabulka ardezha kakòr ogyn; mala frixa, pohana jabulka; mala rubeliana, ardezhkaſta jabulka; malum, -li, jabolku; melapium, -py, ena ſorta jabolk; melimelum, -li, ena ſorta ſladkih jabolk, kakòr mèd, paradiṡhizhi; mollusca, -ae, ene breiṡque jabolku, en orih s'eno tanko lupino; poma acidula, kiſſila jabulka, liſnika; poma caduca, jabulka, katera ſama doli padajo; poma decusnana, velika jabulka; poma fugatia, jabulka, katera hitru gnyejo; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; poma seratina, poṡna ṡreila jabulka; pomum convalium, ſad, ali jabolka is dolyn; punicus, -a, -um, ardezhi, ut punica poma, margarane jabolka; stipare malis, s'jabulki ſe ohladiti; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi, kakòr hruṡhke, ſyr, jabolka, pogazhe, inu druge rizhy; unedo, na terni jabulka; vinum pomarium, is jabolk vinu
Celotno geslo
eSSKJ
jeséter jesétra samostalnik moškega spola [jesétər]
- 1. večja riba s podolgovatim trupom in glavo s koničastim gobcem, ki živi v sladkih in slanih vodah severne poloble; primerjaj lat. Acipenseridae
- 1.1. ta žival kot hrana, jed
Celotno geslo
eSSKJ
klékljarski klékljarska klékljarsko pridevnik [klékljarski]
- 1. ki je v zvezi s klekljarji ali klekljanjem
- 1.1. ki je namenjen za klekljarje, se uporablja pri klekljanju
- 1.2. ki nastane pri klekljanju
- 1.3. ki ga sestavljajo, tvorijo klekljarji
SSKJ²
kotáčnik -a m (ȃ)
nav. mn., zool. navadno v sladkih vodah živeče nečlenaste živali z migetalkami na glavi, Rotatoria: deževniki in kotačniki
nav. mn., zool. navadno v sladkih vodah živeče nečlenaste živali z migetalkami na glavi, Rotatoria: deževniki in kotačniki
Botanika
Celotno geslo
eSSKJ
krokodíl krokodíla samostalnik moškega spola [krokodíl]
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
- večji plazilec z daljšim gobcem z ostrimi zobmi, valjastim trupom in dolgim močnim repom, ki živi v in ob vodah subtropskih in tropskih krajev; primerjaj lat. Crocodilia
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Krokodil in lat. crocodīlus iz gr. krokódīlos ‛kuščar’ in ‛krokodil’, iz krókē ‛prod, pesek’ + dī̃los ‛črv’ - več ...
Pleteršnik
kvȃsovka, f. neka gliva, ki se nareja pri kisanju sladkih kapljin (cryptococcus fermenti), Tuš. (B.).
Botanika
SSKJ²
SSKJ²
listonóžec -žca m (ọ̑)
nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda:
nav. mn., zool. zlasti v sladkih vodah živeči majhni raki z nožicami listaste oblike, Phyllopoda:
Celotno geslo
eSSKJ
lósos lósosa samostalnik moškega spola [lósos]
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
- 1. večja riba s sivkastim telesom s črnimi pikami, ki navadno živi v morju in se drsti v rekah; primerjaj lat. Salmo salar; SINONIMI: iz zoologije atlantski losos
- 1.1. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: atlantski losos
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. losos, tako kot rus. losósь, ukr. lósosь < pslov. *lososь, sorodno z litov. lašišà, latv. lasis, nem. Lachs, stnord. lax, toh. B laks ‛riba’ iz ide. *lak'- ‛pika, pikast’ po pikčasti koži - več ...
Vorenc
majhen prid., F169, aetatula, -ae, maihina ſtaroſt, ali otroznoſt; atriolum, enu maihinu dvoriszhize; collyrida, pogazhiza, en maihin koſiz kruha; cotona, vel cotana, ena ſorta maihenih fig, ſylnu ſladkih; curtus, -a, -um, kratik, maihin; dieicula, en kratek dán, en maihen zhaṡ, maihin dán; ebriolus, en maihen pyanez; exilis, tenák, maihin, ſúh; forticulus, -a, -um, per maihini mozhi; parvus, -a, -um, maihen; paulus, maihin; peculiolum, enu maihinu iménîe blagá, inu danarjou, s'mujo, inu s'déllom ṡadoblenu; vagitus, -tus, maihinih otrúk jók, ali jokanîe; prim. mali
- manji , minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti
- manjši , F12, baro, en frajer, malu manſhi kakòr en graff, en ſlabodnik; choenigion, padarṡke kleṡzhize ẛa vunkai jemati ne manſhe koṡzhize is rane; cyrogriullus, ena derèzha ſtrupovita, inu bodèzha ṡvyr, manſha kakòr jèṡh; depretiare, na manſho zeino perpraviti; dimanare, odtezhi, manſhe vodè perhajati, naroṡen reſtezhi; diminutus, -a, -um, pomanſhan, manſhi ſturjen; helvellae, -arum, vſe gmain ṡeliszhe, vſe ṡhlaht ſorte tega manſhiga ſozhivja; minor, -oris, manſhi; minorare, ſovraṡhiti, manſhe dèlati; minuere, manſhati, okratiti, pomanſhati, odvṡèti, manſhe, ali manîe ſturiti; paetus, -ti, ṡhkilaſt, ali kateri voṡku glèda, ali ima enu okú manſhe kakòr tú drugu; signum, -ni, ṡnaminîe, bandèra, zaihen, ta manſhi zhudeṡh; manjši sam.
- najmanjši , F3, aegitus, tá narmanſha tyzhiza; gemursa, -ae, ena prehuda bolezha bradoviza v'mei tem narmanſ[h]im perſtom na nogi; momentum staterae, narmanſhe vage nagnenîe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 48
Dostopnost