Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
žmítek -tka m (ȋ) nar. sesirjeno ali usirjeno mleko: žmitek pade na dno; premešati žmitek
// sirnina, skuta: odcejati, ožemati žmitek / žmitek v obliki hlebca, krogle / pobrati žmitek, ki se je zgostil vrh lonca sladko skuto
SSKJ
maščevánje -a s (ȃ) neugodno dejanje, napravljeno komu kot odgovor za storjeno zlo, krivico: želja po maščevanju; ekspr.: kovati, kuhati maščevanje; prišel bo čas maščevanja
● ekspr. (nedolžna) kri kliče, vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjenega je treba maščevati; šalj. maščevanje je sladko
// duševno stanje, v katerem se želi napraviti to dejanje: prevzelo ga je maščevanje; požig iz maščevanja / to je storil iz maščevanja; hiral je v maščevanju do sina
// v zvezi krvno maščevanje, pri nekaterih (primitivnih) narodih navada, da praviloma moški član družinske skupnosti ubije ubijalca ali člana njegove družinske skupnosti: tam še obstaja krvno maščevanje / to je bilo krvno maščevanje
SSKJ
orientálski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na orientalce ali orient: orientalski tempelj; orientalsko mesto / orientalski običaji, plesi; orientalska glasba, filozofija / hiša je sezidana v orientalskem slogu; orientalske poteze, oči / študira orientalske jezike / orientalsko pecivo zelo sladko in mastno pecivo, navadno z dodatkom medu, orehov
♦ kozm. orientalski parfum parfum, ki diši po smolah in balzamih; obrt. orientalska čipka šivana čipka z geometrično zvezdastimi vzorci; tekst. orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije
    orientálsko prisl.: orientalsko opremljena soba
SSKJ
osladíti -ím dov., osládil (ī í) 
  1. 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom
  2. 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami
    oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi
    ●     knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana
SSKJ
sadíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. dajati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: saditi drevesa; saditi koruzo, krompir; sejati in saditi / saditi v vrste
    ♦     agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko
  2. 2. ekspr., v zvezi rožice saditi govoriti vzneseno, lepo ali priliznjeno, sladko: rožic ji ne sadi, vendar se razumeta; govori, kakor bi rožice sadil
    sajèn -êna -o: nagosto sajena koruza
SSKJ
sladíti -ím nedov. (ī í) 
  1. 1. delati sladko: sladiti čaj z medom
  2. 2. ekspr. delati kaj bolj prijetno, bolj srečno: obiski otrok so mu sladili starost; sladiti komu življenje
SSKJ
zélje -a s (ẹ́) kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje; dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave
// kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi; poljud. kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, strok. kitajski kapus
● šalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja
♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja
SSKJ
cmŕkati -am nedov. (r̄ ȓ) redko srkati, srebati: počasi je cmrkal sladko žganje
SSKJ
dátljev -a -o prid. (á) nanašajoč se na datelj: sladko datljevo meso / datljeva palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih
SSKJ
desêrten -tna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor
// v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko
SSKJ
lénec -nca m (ẹ̑) nar. lenobnost: Prijel se ga je lenec. Tako sladko bi bilo ležati in sanjati z odprtimi očmi! (F. Bevk)
// zastar. len človek
SSKJ
mlékce -a s (ẹ̄) star. manjšalnica od mleko: sladko mlekce
SSKJ
pijáčica -e ž (á) ekspr. manjšalnica od pijača: postregla jim je s sladko pijačico / pijačica ga bo spravila ob vse premoženje
SSKJ
spávati -am nedov. (ā) star. spati: pozno je že, a ona še ne spava; dobro, mirno, sladko spavati / dekle je navadno spavalo v podstrešni sobici
    spavajóč -a -e: spavajoči otroci; spavajoča vas
SSKJ
usnúti usnújem dov. (ú) star. zaspati: dolgo ni mogla usnuti; globoko, sladko usnuti
● star. za večno usnuti umreti
    usnúl -a -o: pravljica o usnuli Trnjulčici
SSKJ
vínčece -a [čəc] s (ī) manjšalnica od vince: piti vinčece; rumeno, sladko vinčece; kozarec vinčeca
SSKJ
ájdared -a m (ȃ) agr. debelo, okroglo jabolko rdeče barve s sladko kiselkastim, sočnim mesom: kilogram ajdareda
SSKJ
cukrénka -e ž (ẹ̄) redko kar je sladko: sedeli so pod hruško cukrenko; hraniti ga z mlekom in cukrenko sladkorno vodo
SSKJ
delišés in delíšes -a m (ẹ̑; ȋ) agr. sladko rdeče ali rumeno zimsko jabolko, po izvoru iz Amerike: prodajajo zlato parmeno in delišes / Priolov delišes; rdeči, zlati delišes
SSKJ
desalinizácija -e ž (á) spreminjanje morske vode v sladko, razsoljevanje: naprave za desalinizacijo / desalinizacija morske vode
Število zadetkov: 51