Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Pleteršnik

Zadetki iskanja

Pleteršnik
sláma, f. das Stroh; pšenična, ržena, ovsena s.; prazno slamo mlatiti, leeres Stroh dreschen; slamo imeti v glavi, ein leeres Gehirn haben; v slamo se vdreti, ins Wochenbett kommen, Z.; v slami ležati, im Wochenbett sein, Pjk. (Črt.); bodi slama ali seno, da je le polno črevo, Npreg.-Erj. (Torb.); slama se pri ognju vname = Gelegenheit macht Diebe, Npreg.-Cig.; s slamo ogenj pokriti = eine vergebliche Arbeit thun, Z.; — kumova s. = rimska cesta, die Milchstraße, Valj. (Glas. 1867. 221.).
Pleteršnik
bobǫ̑v,* adj. Bohnen-: bobov cvet, bobova slama; boljša bobova slama, nego prazne jasli, = besser etwas als nichts, Cig.; tudi: bóbov.
Pleteršnik
korúzən, -zna, adj. Mais-; k. kruh, korȗzna slama.
Pleteršnik
lę́čən 1., -čna, adj. Linsen-, Cig., Jan.; lę̑čna slama, Cig.
Pleteršnik
ovijáłən, -łna, adj. zum Umbinden dienend: ovijȃłna slama, das Packstroh, Cig.; — Schling-: ovijalni bob, Cig.; ovijalno zelenje, Let.
Pleteršnik
pokrǫ́vən,* -vna, adj. Deck-, Mur.; pokrǫ̑vna slama, das Deckstroh, Mur.; pokrovni kamen, der Dachstein, C.
Pleteršnik
pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
Pleteršnik
škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
Pleteršnik
trȃčje, n. 1) coll. Bänder, Bes.; — 2) = bobova ali fižolova slama, Plužna pri Bolcu-Erj. (Torb.); = drobne bekove šibice, GBrda.
Pleteršnik
iztepȋ, f. pl. slabša slama, ki se iztepe, kadar škopnike delajo, ter poveže v iztepnike, Polj.
Pleteršnik
ložnína, f. slama in trda ložnina (Waldheu?), Zv.
Pleteršnik
nástelj, f. = nastelja, Jan.; slama je najboljša nastelj, SlGosp.; (násteł, Mur.).
Pleteršnik
ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
Pleteršnik
ožȃrək, -rka, m. 1) = ogorek, der Feuerbrand, Nov.-C., Z.; — 2) der Funke: če gori slama ali kaka druga lahka reč, vzletevajo ožarki kvišku, Temljine (Tolm.), Kras-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
pritiskȃvka, f. = lata, ki jo privežejo na slamnato streho, da slama trdno leži, (-alka) Tolm.-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
razstláti, -stę́ljem, vb. pf. auseinanderstreuen, ausstreuen, Notr.; po sobi razstlana slama, Let.; redko razstlane oblačice so mrlele po obzorju, LjZv.
Pleteršnik
slámica, f. dem. slama, das Stroh; — der Strohhalm, das Strohhälmchen; ein Stückchen Stroh.
Pleteršnik
stèp, stę́pa, m. 1) le nekoliko v snop zravnana slama, Polj.; — 2) der Vagabund, der Lump, C.
Pleteršnik
stòg, stóga, m. 1) debel, močan in rogovilast kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada, Mik. (Et.), Levst. (Rok.), BlKr.; — der um einen Pfahl aufgehäufte Schober, Cig., Jan., Ig (Dol.); — s. drv, der Scheiterhaufen, Guts., C.; — 2) die Getreideharfe, Cig., Jan., Nov., Gor.; — 3) die Scheuer, Meg., Mik., Jan.; — 4) pl. stogi, štirje koli okrog stožja v tla zabiti, da kopa stoji čvrsteje, Vas Krn-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
stožína, f. 1) velik kol ali obsekano drevesce, okrog katerega se zdeva pšenično snopje ali omlačena slama, der Schoberstock, BlKr.; — 2) der Rüststamm, die Lantenne (arch.), h. t.-Cig. (T.); — 3) das Bugspriet, Jan. (H.).
Število zadetkov: 25