Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
drobnéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti: gospodinja ves dan drobni po kuhinji; jagnje je drobnelo za ovco
2. ekspr. živahno se oglašati s kratkimi glasovi: slavec veselo drobni
3. postajati droben: grozdje bo slabo, jagode zaradi slabega vremena kar drobnijo
    drobnèč -éča -e:
    urno drobneč, se je točajka sukala med mizami
SSKJ²
filoméla -e ž (ẹ̑)
zastar. slavec, slavček
SSKJ²
gostolévek -vka m (ẹ̑)
knjiž. žvrgolenje, (ptičje) petje: slišati ni bilo niti ptičjega gostolevka; škrjančev gostolevek / slavec je zapel svoj trepetajoči gostolevek pesem, spev
SSKJ²
krožíti in króžiti -im nedov. (ī ọ́)
1. gibati se po kakem ustaljenem, sklenjenem, krogu ali elipsi podobnem tiru: zemlja kroži; sateliti krožijo okrog zemlje / v vesolju krožijo zvezde / točka kroži po obodu kroga
// krožno se gibati: zrak kroži; voda kroži skozi dno akvarija / kri kroži
2. nav. ekspr. delati pri premikanju krogu podobno pot: črni krokarji so krožili po zraku; jata ptic kroži nad njim / nad mestom krožijo letala
3. preh. povzročati, da je kaj podobno krogu: smeh ji kroži ustnice / veter kroži dim nad grmado / krožiti desko zaokrožati
4. ekspr. hoditi brez cilja, brez orientacije: ves dan je krožil po gozdu; s prijateljem sta krožila po mestu / avtomobili krožijo po cestah se gibljejo, premikajo
5. ekspr. prehajati od ene osebe k drugi: v skupini je krožila cigareta / kovanec je krožil okrog mize / nekaj izvodov časopisa še kroži / pogled mu je krožil po zbrani družbi
// pripovedovati se, širiti se: razne govorice krožijo; takšne vesti krožijo med ljudmi, po svetu / o njem kroži nešteto anekdot
6. star. peti2, prepevati: začeli so krožiti / krožil je vesele pesmice / slavec kroži
● ekspr. venomer kroži okrog nje je pri njej; ekspr. kri mu je začela veselo krožiti (po žilah) postal je vesel, razigran
♦ fin. denar kroži menjuje lastništvo; šport. krožiti (z rokami) delati gibe (z rokami) v obliki kroga
    krožèč -éča -e:
    krožeči jastrebi
SSKJ²
prislúhniti -em dov. (ú ȗ)
1. začeti pazljivo poslušati: ko je slavec zapel, je prisluhnil; imel je tako lep glas, da so prisluhnili tudi tisti, ki so se prej pogovarjali; prisluhniti petju kukavice; prisluhnil je, od kod prihaja glas; ob tem imenu je prisluhnil; pren. prisluhnila je vase, kaj ji govori srce
// nedov. s poslušanjem dojemati, zaznavati vsebino česa; poslušati: vsak večer je skrivaj prisluhnila petju fantov / publ. ob osmih bomo pol ure prisluhnili klavirski glasbi bo na programu klavirska glasba
2. začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: vstal je, da bi govoril. Vsi so prisluhnili; potrkala je in prisluhnila / prisluhniti k vratom, proti vratom, v vežo; knjiž. oprezoval je in večkrat prisluhnil v noč
3. knjiž. pokazati zanimanje, razumevanje za kaj: prisluhniti potrebam ljudi; prisluhniti stiski, željam koga / pisatelj je prisluhnil ljudski duši se vživel vanjo; njegovi umetniški moči je prisluhnila vsa glasbena javnost postala pozorna nanjo
// upoštevati pri svojem ravnanju: arheologi so prisluhnili ljudskemu izročilu in odkrili sledove rimske ceste; napačno je, če ne prisluhnemo razvoju; prisluhniti zahtevam tržišča / založba je prisluhnila naročnikom in knjigo ponatisnila
SSKJ²
slávček -čka m (á)
nav. ekspr. slavec: slavček drobi; poje kot slavček
● ekspr. šola se imenuje po goriškem slavčku po pesniku Simonu Gregorčiču
SSKJ²
slávčev -a -o (á)
pridevnik od slavec: slavčeva pesem
SSKJ²
slávec -vca m (á)
rjavkasta, po trebuhu belkasta ptica pevka z rjavo rdečim repom: slavec drobi, žvrgoli; poslušati petje slavcev
SSKJ²
slavìč -íča m (ȉ í)
star. slavec: poslušati slaviča
SSKJ²
zagolčáti -ím [zagou̯čati] dov., zagôlči; zagôlčal (á í)
1. nerazločno, težko reči, povedati: starec je nekaj zamolklo zagolčal
// nar. vzhodno reči, povedati: vsi so molčali, nihče ni zagolčal niti besede
2. oglasiti se z zamolklim, tresočim se glasom: pes je zdaj pa zdaj zagolčal / slavec je zagolčal
SSKJ²
žalováti -újem nedov. (á ȗ)
1. čutiti, izražati žalost zaradi smrti, izgube koga: ne žalujte, saj se vrnemo; žalovati za očetom; ekspr. vsa dežela je žalovala za njim; bridko, dolgo, naglas žalovati / žalovati po domovini, za nekdanjimi časi / v osmrtnicah za pokojnikom žalujejo žena in otroci / slavec ne žaluje več, ampak veselo poje; krava žaluje za teletom
// knjiž. biti žalosten, žalostiti se: žalovati zaradi zamujene priložnosti; žaluje, ker ni več svoboden
2. v spomin na umrlega nositi oblačilo žalne barve in se ne udeleževati zabavnih prireditev: eno leto je žalovala po možu, za možem
● ekspr. tudi potok žaluje teče počasi, nerazgibano; ekspr. zapuščeni sadovnjak žaluje je prazen, pust
    žalováje :
    žalovaje koprneti po izgubljenem
    žalujóč -a -e:
    žalujoč za prijateljem, je napisal pesem; žalujoč glas; žalujoči sorodniki / žalujoči ostali v osmrtnicah pokojnikovi sorodniki; sam.: jok žalujočih
SSKJ²
žgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: ptiči so žgoleli na vejah / slavec, škrjanec, taščica žgoli
● ekspr. kar naprej žgoli neke popevke s prijetnim, visokim glasom poje, prepeva
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: bila je vesela in je neprestano žgolela / ves dan je žgolel v italijanščini govoril
    žgolèč -éča -e:
    žgoleč ptič; žgoleč smeh
SSKJ²
žvrgoléti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. oglašati se s prijetnimi, visokimi glasovi, spreminjajoč višino: v parku so žvrgoleli ptiči; veselo žvrgoleti / slavec, ščinkavec, škrjanec žvrgoli / preh., ekspr. ptica žvrgoli svojo pesem poje
2. ekspr. s prijetnim, visokim glasom živahno, lahkotno govoriti, pripovedovati: čakajoč nanj, je ves čas žvrgolela / njen smeh je nagajivo žvrgolel / večkrat je morala žvrgoleti to težko arijo peti
    žvrgolé :
    žvrgole se škrjanec dviga proti nebu
    žvrgolèč -éča -e:
    žvrgoleč škrjanec; žvrgoleče govorjenje

ePravopis – Slovenski pravopis

Celotno geslo ePravopis
slavček
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
slavčka samostalnik moškega spola
manjšalno slavec
IZGOVOR: [sláu̯čək], rodilnik [sláu̯čka]
BESEDOTVORJE: slavčkov
ZVEZE: goriški slavček

Slovenski pravopis

Pravopis
drobnéti -ím nedov. drôbni -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla; drobnênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) Grozdne jagode ~ijo |postajajo drobne|; poud.: ~ po kuhinji |hoditi s kratkimi hitrimi koraki|; Slavec veselo ~i |poje|
Pravopis
drobníčiti -im nedov. (í ȋ) poud. Slavec veselo ~i |poje|
Pravopis
filoméla -e ž (ẹ̑) izobr. slavec
Pravopis
gostoléti -ím nedov. gostôli -íte, -èč -éča; -èl/-él -éla, -èt/-ét; gostolênje; (-èt/-ét) (ẹ́ í) neobč. Slavec ~i žvrgoli, poje; poud. Otroci ~ijo pred hišo |živahno govorijo|
Pravopis
slávček -čka m živ. (á) manjš.; poud. |slavec|
Pravopis
slávec -vca m s -em živ. (á) |ptič|
slavúlja -e ž (ú)
slávčev -a -o (á)
Število zadetkov: 41