Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Jezikovna

Zadetki iskanja

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna
Stičnost okrajšav: d. o. o.

Pozdravljeni, po pravopisu se okrajšava (d. o. o.) piše s pikami in presledki, v vsakdanji rabi pa je prisoten stičen zapis. Zanima me, ali se pri lektoriranju besedil zapis podjetij popravlja, čeprav uradno zapis ni registriran pravilno, ali pustimo zapis takšen kot je v splošni rabi, čeprav ni slovnično pravilen.

Jezikovna
Stičnost številke in simbola: izražanje dimenzij

Pogosto se soočamo z dimenzijami produktov. Kakšna navedba je slovnično pravilna oz. sprejemljiva?

Npr.:

  • 5x5 cm
  • 5 x 5 cm
  • 5cmx5cm
  • 5 cm x 5 cm

Jezikovna
Številčno-črkovna pridevniška določila v besedni zvezi

Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?

Jezikovna
Tvorba pridevnika iz zveze »inženirska seizmologija«

Ali je naziv Inženirsko seizmološki terminološki slovar pravilen?

Jezikovna
Ujemanje in zveza »dva ali več« v osebku

Zanima me, po katerem načelu naj se ravnam, da bo povedek v pravem številu.

Ali so navedeni primeri pravilni:

  • Zvezo vzpostavita dva ali več posameznikov. (torej dvojina, če je povedek pred osebkom)
  • Dva ali več posameznikov vzpostavi zvezo. (če je obratno)

Ali pa ta dvojica:

  • Dva ali več ljudi naveže stik na podlagi izkušenj iz preteklih odnosov.
  • Stik navežeta dva ali več ljudi.

In še:

  • To se zgodi, ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzoči. (ali: ... ko sta dve ali več oseb hkrati notranje navzočih ...?)

Jezikovna
Ujemanje – povedek v ednini ali dvojini

Ne vem, zakaj ob primeru Izbruh koronavirusa in njegova razširitev v Evropo imata veliko medijsko odmevnost, razmišljam, ali je prav IMATA ali IMA (veliko medijsko odmevnost). Nekaj se mi ne sliši v redu.

Jezikovna
Ujemanje povedkovega prilastka z osebkom

Zanima me, ali je navedena poved slovnično pravilna:

Marija Vuk je bila rojena 7. decembra 1929 v družini Terner na Trebčah kotnajstarejši izmed sedmih otrok, od katerih pa jih je preživelo le pet.

Ali ne bi bilo pravilno zapisati kot najstarejša?

Ali je prilastkov odvisnik ustrezen?

Jezikovna
Ujemanje samostalnika »vodja« s povedkom

Naleteli sva na dilemo glede oblike pridevniške besede ob samostalnikih, sklanjanih po 2. moški sklanjatvi (denimo vodja) – in tudi oblike glagola v povedku ob tovrstnih samostalnikih. Kaj od naslednjega je normativno?

  • Obe vodji sta bili učinkoviti.
  • Oba vodji sta bila učiinkovita.
  • Obe vodji sta bila učinkovita.

Samostalnik se nanaša na osebo moškega spola. Prosiva za razlago.

Jezikovna
Ujemanje sestavljenega osebka s povedkom: problem spola

Kako pravilno združimo naslednja stavka:

- Deli so simetrični.

- Obremenitve delov so simetrične.

1a) Deli in obremenitve delov so simetrične.

1b) Deli in njihove obremenitve so simetrične.

2a) Deli in obremenitve delov so simetrični.

2b) Deli in njihove obremenitve so simetrični.
Jezikovna
Ujemanje s številom 101

Kakšen je najboljši zapis stavka: Skupaj so na vprašalnik odgovorili 101 posameznik in organizacija.
Jezikovna
Ujemanje v povedi kot slovnični problem za tujce, ki se učijo slovensko

Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)

Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje

in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)

  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi balo…
  • 8% ljudi se bo odločilo, če se ne bi bali…
  • 8% ljudi se bodo odločili, če se ne bi bali

pa tudi

65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!

V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.

Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?

Jezikovna
Ujemanje v povedi s števniškim izrazom v osebku

Je pravilno tri četrtine vprašanih so menile, tri četrtine vprašanih je menilo ali oboje?

Jezikovna
Ujemanje v stavku: količinski izrazi (3)

Veliko čebel umre, ker ne najde/najdejo??? poti v panj. Katero obliko glagola uporabiti? Dvojnica?

Jezikovna
»Upravljalec« ali »upravljavec«?

Ekipa ZRSZ se ukvarja s preverjanjem prevodov poklicev nove verzije Evropske standardne klasifikacije poklicev iz angleščine v slovenščino. Naleteli smo na več primerov, ko prevajalci uporabijo izraz upravljalec/upravljalka (večinoma še vedno upravljavec/upravljavka). Spodaj izpostavljamo dva takšna primera:

Postavlja se nam vprašanje, ali sta izraza upravljalec/upravljalka slovnično pravilna in ali je dopustno, da se pri prevodih poklicev uporablja nekonsistentna raba terminov upravljavec/upravljalec.

Jezikovna
Vedenje števnikov pri zapisu starostnega razpona otrok v skupini

Mene pa zanima, če so otroci v oddelku vrtca stari od enega do dveh let ali od ena do dve leti. Zanima me tudi zapis z vezajem.

Jezikovna
Vezaj ali pomišljaj v nazivu institucije – »Soča«

V Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije - Soča imamo priložnost spremeniti pisanje imena. Že leta se uporablja registrirano pisanje imena, ko se med besedama Slovenije in Soča naredi brezstični vezaj (tako je bilo določeno v statutu in v logotipu).

Beseda Soča v imenu inštituta predstavlja reko Sočo. To izvira iz obdobja ustanovitve po 2. svetovni vojni, ko so se centri za rehabilitacijo po vseh republikah nekdanje države poimenovali po rekah. Ker je Soča z dojemanjem inštituta v javnosti tesno povezana, jo ohranjamo v imenu.

Sedaj imamo priložnost spremeniti zapis imena, da bo v skladu s pravopisnimi pravili in ustreznim sporočilom. Nagibamo se k pisanju brez vezaja ali pomišljaja.

Prosimo vas za mnenje, ali je to z vidika pravopisa sprejemljivo in smiselno.

Jezikovna
Vprašalnica »po čem«

Pozdravljeni, vidim, da me mlajši ljudje ne razumejo, če jih vprašam po ceni z besedami – Po čem pa so ti čevlji, banane? ... Ali je ta oblika slovnično pravilna?

Jezikovna
Zakaj nekaterih tvorjenk ni v slovarju?

Zadnjič se nismo mogli zediniti, ali so vse tvorjenke, ki obstajajo, res v SSKJ. Na primer, za begunca bi mu lahko rekli tudi ubežnik. To je tvorjenka iz glagola ubežati in je v SSKJ. Zanima me, če je slovnično korektna tudi tvorjenka izbežnik, ki bi bila tvorjena iz glagola izbežati, čeprav je v slovarju ni zaslediti.

Jezikovna
Zakaj se ta samostalnika »etui« in »radio« sklanjata različno?

Dva slovnično zelo podobna samostalnika (m. spol, 1. m. sklanjatev, v imenovaniku se končata na dva samoglasnika), ampak sklanjata pa se različno. To sta samostalnika radio in etui.

Zakaj se npr. v rodilniku sklanjata drugače? radia etuija

Jezikovna
Zanikanje velelniške oblike glagola »iti«

Prosim za pomoč pri zanikanju glagola iti:

Ali je uporaba glagola ne pojdi, rabljena npr. v stavku: Ne pojdi na tekmo, slovnično nepravilna in ali je bolj pravilna raba stavka: Ne it na tekmo?

Število zadetkov: 126