Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
● ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal
    hrkáje :
    ves moker in hrkaje je lezel iz vode
    hrkajóč -a -e:
    hrkajoči glasovi
SSKJ²
hŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: hrknil je in pljunil / hrkniti kri
● ekspr. v jezi mu je nekaj hrknila rekla
SSKJ²
izhŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s hrkanjem spraviti sluz iz grla: izhrkaj, da boš lažje dihal; težko se izhrka
● ekspr. izhrkal je nekaj nerazločnega rekel, povedal
SSKJ²
izhŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: izhrknil je in izpljunil
SSKJ²
izkášljati -am dov. (ȃ)
izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo
● ekspr. počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal
    izkášljati se pog., ekspr.
    povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je izkašljal; izkašljati se na račun postrežbe / ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki; 
prim. skašljati
SSKJ²
izkašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri
SSKJ²
katár -ja m (ȃ)
vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar
♦ med. bronhialni katar bronhitis
SSKJ²
mukózen -zna -o prid. (ọ̑)
anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze
SSKJ²
náhod -óda in -a m (á ọ́, á)
vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev
SSKJ²
odhŕkati se -am se dov. (r̄ ȓ)
s kratkimi, sunkovitimi izdihi spraviti sluz iz grla: preden je začel govoriti, se je odhrkal; glasno se odhrkati
SSKJ²
odhrkávati se -am se nedov. (ȃ)
s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: odhrkaval se je, pa se ni mogel odhrkati; starec se je kar naprej odhrkaval
SSKJ²
odhŕkniti se -em se dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: preden je spregovoril, se je odhrknil; močno se je odhrknil in pljunil
SSKJ²
odkašljeváti se -újem se nedov. (á ȗ)
s kašljanjem spravljati sluz iz grla, sapnika: odkašljuje se, a se ne more odkašljati
SSKJ²
pljúnek -nka m (ȗ)
kar se izvrže iz ust, navadno slina, sluz: na tleh je bilo polno pljunkov; gnojen, krvav pljunek
● ekspr. to je zanj nov pljunek v obraz nova huda žalitev, sramota
SSKJ²
pljúniti -em dov. (ú ȗ)
1. izvreči iz ust, navadno slino, sluz: nabralo se mu je toliko sline, da je moral pljuniti; pljuniti kri; pljuniti na tla, v pljuvalnik; ekspr. debelo pljuniti izpljuniti velik pljunek
// na tak način izraziti omalovaževanje, prezir: pljuniti pred koga, za kom
2. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: nič ne more storiti zanj, če noče pljuniti nase / pljuniti na svojo čast
● pog. pljunil ji je precej denarja ukradel; ekspr. pljuniti na moralo, spodobnost ne zmeniti se zanjo, ne upoštevati jo; ekspr. pljunem na tvojo pomoč izraža veliko omalovaževanje; nizko lahko mu pljuneš v obraz zelo ga lahko preziraš; ekspr. treba bo pljuniti v roke treba bo z vnemo, prizadevnostjo (začeti) delati
SSKJ²
pljúvati -am in pljújem in pljuváti pljúvam in pljújem nedov., pljuvál in pljúval (ú; á ú)
1. izmetavati iz ust, navadno slino, sluz: pljuvati kri; pljuvati v pljuvalnik; kašljati in pljuvati / kot opozorilo ne pljuvajte na tla / jedel je bučnice, luščine pa pljuval po tleh
// na tak način izražati omalovaževanje, prezir: pijanec je klel in pljuval; nazadnje so nehali pljuvati za njo
2. ekspr. jemati ugled, sramotiti: tudi on je začel pljuvati nanj / zakaj pljuvaš na njeno čast
● ekspr. on pljuva na vse to se za vse to ne zmeni, tega ne upošteva; ekspr. pljuvati v lastno skledo škodovati samemu sebi, svoji stvari
SSKJ²
pohŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: pohrknil je in pljunil
SSKJ²
posmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal
SSKJ²
slúza -e ž (ú)
zastar. sluz2: kri in sluza / kamenje je bilo pokrito s sluzo
SSKJ²
slúzav -a -o prid. (ú)
1. ki vsebuje sluz: sluzavo bolnikovo blato
2. sluzast: sluzava koža / sluzava voda / sluzav ovoj sluznat, sluzen
Število zadetkov: 46