Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

Celotno geslo eSSKJ
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti]
    1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
      1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
      1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
      1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev
ETIMOLOGIJA: ↑čist
Celotno geslo eSSKJ
glíva glíve samostalnik ženskega spola [glíva]
    1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: goba
      1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. gljȉva, nar. rus. glíva ‛vrsta hruške’, češ. hlíva ‛drevesna goba’ < pslov. *gliva ‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov. gléivės ‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H- ‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija]
    1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
    2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
Celotno geslo eSSKJ
inhalírati inhalíram nedovršni in dovršni glagol [inhalírati]
    1. vnašati, zajemati vodne hlape, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala
    2. vnašati, zajemati kaj v pljuča, zlasti dim pri kajenju
    3. ekspresivno s čutili intenzivno sprejemati, izkušati
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. inhalieren iz lat. inhālāre, iz in ‛v’ + hālāre ‛dihati’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
ožépek ožépka samostalnik moškega spola [ožépək]
    1. iz botanike zdravilna grmičasta rastlina s podolgovatimi listi na razvejanem steblu in manjšimi, zlasti modrimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Hyssopus officinalis
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
ETIMOLOGIJA: iz ožep, kar je z romanskim posredovanjem prevzeto iz gr. hýssōpos - več ...
Celotno geslo eSSKJ
sléz sléza samostalnik moškega spola [slés sléza]
    1. zdravilna rastlina z dlakavimi listi z nazobčanim robom in belimi ali svetlo rožnatimi zvezdastimi cvetovi ali del te rastline; primerjaj lat. Althaea officinalis; SINONIMI: iz botanike navadni slez
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: navadni slez
ETIMOLOGIJA: = cslov. slězъ, hrv. sljȅz, češ. sléz < pslov. *slězъ < ide. *sloi̯g'o- iz *slei̯g'- ‛gladiti, drseti’, ker se iz te rastline (predvsem pri pripravi napitka iz korenin) izloča sluz - več ...
Celotno geslo eSSKJ
slezénovec slezénovca samostalnik moškega spola [slezénovəc]
    1. rastlina z dlakavimi listi in belimi, rožnatimi ali vijoličastimi zvezdastimi cvetovi na dolgih pecljih ali del te rastline; primerjaj lat. Malva
      1.1. zdravilni pripravek iz te rastline
STALNE ZVEZE: gozdni slezenovec
ETIMOLOGIJA: ↑slez

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
bakteriolóški -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na bakteriologijo: bakteriološki laboratorij; poslati sluz na bakteriološko preiskavo / bakteriološka vojna
SSKJ²
hŕkati -am nedov. (r̄ ȓ)
1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri
● ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal
2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo
3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal
    hrkáje :
    ves moker in hrkaje je lezel iz vode
    hrkajóč -a -e:
    hrkajoči glasovi
SSKJ²
hŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: hrknil je in pljunil / hrkniti kri
● ekspr. v jezi mu je nekaj hrknila rekla
SSKJ²
izhŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
s hrkanjem spraviti sluz iz grla: izhrkaj, da boš lažje dihal; težko se izhrka
● ekspr. izhrkal je nekaj nerazločnega rekel, povedal
SSKJ²
izhŕkniti -em dov. (ŕ ȓ)
s kratkim, sunkovitim izdihom spraviti sluz iz grla: izhrknil je in izpljunil
SSKJ²
izkášljati -am dov. (ȃ)
izvreči (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: izkašljati gnoj, kri / ni se mogel izkašljati / komaj je izkašljala nitko, ki ji je prišla v grlo
● ekspr. počasi je le nekaj izkašljal rekel, povedal
    izkášljati se pog., ekspr.
    povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je izkašljal; izkašljati se na račun postrežbe / ste brali, kako se je izkašljal v zadnji številki; 
prim. skašljati
SSKJ²
izkašljeváti -újem nedov. (á ȗ)
izmetavati (sluz) iz pljuč, sapnika s kašljanjem: bolnik izkašljuje gnoj, kri
SSKJ²
izkíhati -am dov. (í ȋ)
s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz
    izkíhati se 
    prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati
SSKJ²
izkréhati -am dov. (ẹ̄)
slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš
    izkréhati se 
    prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal
SSKJ²
izpljúvati -am in -pljújem in izpljuváti -pljúvam in -pljújem dov., izpljuvál in izpljúval (ú; á ú)
izmetati iz ust: izpljuvati kri; odkašljal se je in izpljuval slino; pren., ekspr. ljudstvo je izpljuvalo iz svoje srede izdajalce
    izpljúvati se, in izpljuváti se
    s pljuvanjem spraviti sluz iz pljuč, sapnika: ne more se izpljuvati / počakal je, da se je izpljuval da je nehal pljuvati
SSKJ²
izsmŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo
SSKJ²
katár -ja m (ȃ)
vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar
♦ med. bronhialni katar bronhitis
SSKJ²
móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
    módro prisl.:
    modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
    ♦     metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
Število zadetkov: 123