Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pravopis
izkašljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -án -ána; izkašljevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ kri, sluz
izkašljeváti se -újem se (á ȗ) dolgo se izkašljevati
SSKJ²
izkíhati -am dov. (í ȋ)
s kihanjem spraviti iz nosa: izkihati sluz
    izkíhati se 
    prenehati kihati: bil je tak smrad, da se še dolgo ni mogel izkihati
Pravopis
izkíhati -am dov. -an -ana; izkíhanje (í ȋ) kaj ~ sluz
izkíhati se -am se (í ȋ) Ni se mogel izkihati
Pravopis
izkíhniti -em dov. izkíhnjen -a (í ȋ) kaj ~ sluz
SSKJ²
izkréhati -am dov. (ẹ̄)
slabš. izkašljati: izkrehati gnoj, sluz / izkrehaj že, kaj misliš
    izkréhati se 
    prenehati kašljati: bolnik se je izkrehal
Pravopis
izkréhati -am dov. -an -ana (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati|: kaj ~ sluz, gnoj
izkréhati se -am se (ẹ́; ẹ̑) slabš. |izkašljati se|: Končno se je izkrehal
SSKJ²
izpljúvati -am in -pljújem in izpljuváti -pljúvam in -pljújem dov., izpljuvál in izpljúval (ú; á ú)
izmetati iz ust: izpljuvati kri; odkašljal se je in izpljuval slino; pren., ekspr. ljudstvo je izpljuvalo iz svoje srede izdajalce
    izpljúvati se, in izpljuváti se
    s pljuvanjem spraviti sluz iz pljuč, sapnika: ne more se izpljuvati / počakal je, da se je izpljuval da je nehal pljuvati
SSKJ²
izsmŕkati -am dov. (r̄ ȓ)
spraviti sluz, kri iz nosa: izsmrkati sluz / ko se je izsmrkal, mu je odleglo
Pravopis
izsmŕkati -am dov. -an -ana; izsmŕkanje (ŕ ȓ; ȓ) kaj ~ sluz iz nosa
izsmŕkati se -am se (ŕ ȓ; ȓ) Ko se je izsmrkal, mu je odleglo
Jezikovna
Izvor besede »koronavirus«

Kakšen je izvor besede koronavirus? Kako sta povezani krona in korona?

SSKJ²
katár -ja m (ȃ)
vnetje sluznice, pri katerem se izloča sokrvca, sluz ali gnoj: dobiti, imeti katar / črevesni, očesni, želodčni katar
♦ med. bronhialni katar bronhitis
Celotno geslo Etimološki
katȃr -ja m
Celotno geslo Etimološki
kropīti -ím nedov.
Botanika
mátriks -a m
SSKJ²
móder1 -dra -o prid. (ọ́)
ki je take barve kot plavica, jasno nebo: moder cvet; tam prevladujejo modri toni; modro morje, nebo; oči ima modre; nebo je postalo črno modro; svetlo modra obleka; temno zelenkasto moder suknjič; moder kot nebo; belo-modro-rdeča zastava slovenska zastava / modre podplutbe, ustnice; otrok je bil moder od vpitja; ekspr. ves moder od zavisti / koncert za modri abonma abonma z vstopnicami modre barve
● ekspr. modri angel policist; publ. modri vlak specialni vlak za najvišjega državnega funkcionarja; publ. modre čelade vojaška formacija Organizacije združenih narodov, ki jo sestavlja vojaštvo različnih držav; modra galica vodna raztopina bakrovega sulfata s kristalno vodo, uporabljana zlasti za zatiranje rastlinskih bolezni; ekspr. v njem se pretaka modra kri je plemiškega rodu; pog. vozila z modro lučjo vozila s prednostjo; zastar. dobil je modro polo bil je upokojen, upokojili so ga
♦ agr. modra frankinja trta z velikimi, modrimi grozdi; kakovostno rdeče vino iz grozdja te trte; avt. modra cona prostor, kjer je parkiranje časovno omejeno; bot. modri glavač trajnica s trnato nazobčanimi listi in modrimi cveti, Echinops ritro; modri glavinec rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških, Centaurea cyanus; fot. modra kopija kopija, zlasti načrtov, kjer so bele črte na modrem ozadju ali modre črte na belem ozadju; gastr. modro kuhanje rib kuhanje rib v okisani vodi, pri katerem ribja sluz na koži pomodri; geol. modro blato morska usedlina iz večjih globin; kem. modra galica bakrov sulfat s kristalno vodo; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine; navt. ladja si je pridobila modri trak priznanje za najhitrejšo vožnjo čez Atlantski ocean; vet. modri dunajčan srednje velik kunec modre barve, ki se goji zaradi mesa in krzna; zool. modro sitce metulj, katerega bela krila imajo številne majhne kovinsko modre pegice, Zeuzera pyrina
    módro prisl.:
    modro pobarvana ploskev; modro žareča žica / piše se narazen ali skupaj: modro zelen ali modrozelen; modro bel; modro siv; sam.:, knjiž. ptica je odletela v modro; izvesek v modrem in zlatem
    ♦     metal. lomljivost v modrem lomljivost jekla pri temperaturi okoli 300 °C
Farmacija
muc. --
Farmacija
mukolítik -a m
SSKJ²
mukózen -zna -o prid. (ọ̑)
anat., navadno v zvezi mukozna žleza žleza, ki izloča sluz, sluzna žleza: slinavke in mukozne žleze
Botanika
mukózna snôv -e -í ž
SSKJ²
náhod -óda in -a m (á ọ́, á)
vnetje nosne sluznice, pri katerem se močneje izloča sluz ali gnoj: dobiti, imeti nahod
♦ med. seneni nahod bolezen, ki jo povzroča preobčutljivost nosne sluznice za cvetni prah; vet. nalezljivi nahod kuncev nalezljivo vnetje nosne sluznice kuncev
Število zadetkov: 123