Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
dovtíp -a (ȋ) šaljivo, duhovito izražena misel: smejati se dovtipom; delati, pripovedovati dovtipe; napravil je slab dovtip; ekspr. stresali, zbijali so dovtipe na njegov račun; cenen, neslan, robat dovtip; dovtip v komediji
 
pog. ta dovtip ima že brado je star
SSKJ
dvósmíseln -a -o [səlprid. (ọ̑-ȋ) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske
SSKJ
hahljáti -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh
SSKJ
izsmejáti -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti
    izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se
SSKJ
kehljáti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo
    kehljáti se ekspr., redko  smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
SSKJ
kíhati -am nedov. (í ȋ) sunkovito, glasno izdihavati zrak zaradi dražljajev v nosu: ima nahod, zato kiha
    kíhati se nar.  hihitati se, smejati se: za plotom so se kihala dekleta
SSKJ
kléščiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. utesnjevati, omejevati: kleščili so njeno dejavnost
    kléščiti se nar. gorenjsko  široko, na vsa usta smejati se: škodoželjno se je kleščil
SSKJ
krehetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) ekspr. govoriti s hripavim glasom: ves čas je nekaj krehetal
    krehetáti se smejati se s hripavim glasom: pijanci so peli in se krehetali
SSKJ
krohôtoma prisl. (ȏ) knjiž. krohotaje se, krohotajoč se: krohotoma pripovedovati; krohotoma se smejati
SSKJ
meketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati
  2. 2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval
    meketáti se ekspr.  z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa
    meketáje: kozel je meketaje bežal pred psi in otroki
    meketajóč -a -e: meketajoč glas; meketajoč smeh
SSKJ
našémljenec -nca (ẹ̑) nav. slabš. našemljen človek: smejati se našemljencem
SSKJ
natíhce prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihce se smejati, zapreti
SSKJ
regljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati
  2. 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati
  3. 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata
    // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti
    regljáti se nar.  smejati se: veselo, na glas se regljati
    regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe
SSKJ
rezgetáti -ám tudi -éčem [tudi rəznedov. (á ȃ, ẹ́) 
  1. 1. oglašati se z visokimi, tresočimi se glasovi: konji rezgetajo
    // ekspr. dajati rezgetanju podobne glasove: v dolini so rezgetale brzostrelke
  2. 2. slabš. govoriti z glasom, podobnim rezgetanju: nehaj rezgetati, kdo te bo poslušal
    rezgetáti se ekspr.  z visokim, rezkim glasom se smejati: dekleta so se na ves glas rezgetala; zakaj se tako rezgeta
    rezgetáje: kobila se je rezgetaje pognala proti čredi
    rezgetajóč -a -e: konj je rezgetajoč oddirjal; rezgetajoč smeh
SSKJ
rígati -am nedov. (ȋ) 
  1. 1. oglašati se z glasom i-a: mula, osel riga
    // ekspr. dajati riganju podobne glasove: kašljal, smejal se je, da je kar rigal
  2. 2. nizko spahovati se, pehati se: kolcati in rigati; s smiselnim osebkom v dajalniku: bolniku se je rigalo; od sitosti se mi riga
    rígati se nizko  smejati se: kaj se rigate
    rigajóč -a -e: osel je rigajoč poskočil; rigajoč glas
SSKJ
sméšiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, da je kdo smešen, ponižan: ne dovolim, da nas smešiš; smešili so ga pred vsemi sosedi; s takim ravnanjem se samo smešiš
// delati, da kaj izgubi vrednost, pomen: smešil je njena prizadevanja / smešiti malomeščanske navade
    sméšiti se star.  smehljati se, smejati se: smešiti se v zadregi
SSKJ
šaljívec -vca (ȋ) kdor se (rad) šali: smejati se šaljivcu; je znan šaljivec
SSKJ
ščegetánje -a [čəg in čeg(ȃ) glagolnik od ščegetati: zaradi ščegetanja se je začela glasno smejati; ščegetanje po podplatih / že po prvem kozarcu vina je čutil prijetno ščegetanje po vsem telesu
SSKJ
škŕbavost -i ž (ŕ) lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati
SSKJ
trózvóčje -a (ọ̑-ọ̑) knjiž. glasovna ubranost treh (različnih) zvokov: smejati se v trozvočju
// ubranost, skladnost treh (različnih) stvari sploh: trozvočje skal, dreves in šumeče reke
Število zadetkov: 90