Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
histêričen -čna -o prid. (é) nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem
    histêrično prisl.: histerično se jokati, smejati
SSKJ
nasláden -dna -o prid. (ā) nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih
    nasládno prisl.: nasladno se smejati
SSKJ
prvoaprílski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam
SSKJ
zafrkljív -a -o prid. (ī í) pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede
    zafrkljívo prisl.: zafrkljivo se smejati
SSKJ
hahljáti -ám nedov. (á ȃ) zamolklo vreti, izvirati, teči: voda hahlja iz lukenj
    hahljáti se pritajeno, veselo se smejati: kaj se vedno le hahljaš, namesto da bi govoril; hahljal se je od zadovoljstva / hahljal se je in bil po kolenih; pren., ekspr. sonce se mu hahlja
    hahljajóč -a -e: hahljajoč smeh
SSKJ
regljáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. oglašati se z glasom rega: v mlaki regljajo žabe; kvakati in regljati
  2. 2. povzročati enakomerno se ponavljajoče rezke glasove: regljati z ragljami / ekspr. strojnice so spet začele regljati
  3. 3. slabš. govoriti, pripovedovati: kar naprej reglja o tem; reglja in reglja, delo pa čaka / celo uro že regljata govorita, se pogovarjata
    // neprijazno, jezno govoriti: regljala je, naj nehajo, oni pa so mirno delali dalje / regljati na moža kričati, vpiti
    regljáti se nar.  smejati se: veselo, na glas se regljati
    regljajóč -a -e: regljajoče strojnice; regljajoče žabe
SSKJ
izsmejáti -sméjem dov., izsmejál (á ẹ́) knjiž., redko s smehom, posmehom pokazati odklonilen odnos: pisatelj zna vedro izsmejati vse, kar se upira človekovi pameti
    izsmejáti se prenehati se smejati: počakati so morali, da se je izsmejal / izsmejati se do solz nasmejati se
SSKJ
bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́) 
  1. 1. duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh
  2. 2. redko bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta!
    bêbasto tudi bébasto prisl.: bebasto se smejati
SSKJ
cíničen -čna -o prid. (í) ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet
    cínično prisl.: cinično govoriti, smejati se
SSKJ
klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́) nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota
// dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice
    klokotáje: klokotaje teči
    klokotajóč -a -e: smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
SSKJ
mefístovski -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko
    mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati
SSKJ
nèvesél -a -o [eu̯prid. (ȅ-ẹ̑) 
  1. 1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt
    // ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem
    // knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica
     
    opisovati kaj v neveselih barvah negativno
  2. 2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju
    nèvesélo prisl.: neveselo se smejati; neveselo razpoložen
SSKJ
omamljeváti -újem nedov. (á ȗ) redko omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval
    omamljujóč -a -e: omamljujoča ljubezen; prisl.: omamljujoče se smejati
SSKJ
porogljív -a -o prid. (ī í) ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo
// njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede
    porogljívo prisl.: porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati
SSKJ
prezíren -rna -o prid. (īknjiž.  
  1. 1. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje
  2. 2. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle
    prezírno prisl.: prezirno gledati, se smejati
SSKJ
priskúten -tna -o prid. (ú ū) ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna
// nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje
    priskútno prisl.: priskutno se smejati
SSKJ
privoščljív -a -o prid. (ī í) ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled
    privoščljívo prisl.: privoščljivo se smejati
SSKJ
razposajèn -êna -o prid. (ȅ é) ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen
// ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje
    razposajêno prisl.: razposajeno se smejati; prim. razposaditi
SSKJ
slaboúmen -mna -o prid. (ú ū) 
  1. 1. duševno nerazvit: slaboumen otrok / slaboumen pogled
  2. 2. ekspr. omejen, nespameten, neumen: imel ga je za slaboumnega starca / slaboumen časopis; slaboumne reklame
    slaboúmno prisl.: slaboumno se smejati; sam.: pomoč slaboumnim
SSKJ
ščegetljív -a -o [čəg in čegprid. (ī í) 
  1. 1. občutljiv za ščegetanje: ščegetljiva koža; ščegetljiva mesta na telesu / bolnik je bil ščegetljiv; ščegetljiva kobila
  2. 2. dražljiv: ščegetljiv vonj po čebuli / ščegetljiva zgodba
    ščegetljívo prisl.: ščegetljivo se smejati
Število zadetkov: 90