Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
histêričen -čna -o prid. (é)
nanašajoč se na histerijo: histeričen krik, smeh; dobiti histeričen napad; histerična reakcija / postajati histeričen; histerična ženska / ekspr. histerična gonja proti naprednim gibanjem
    histêrično prisl.:
    histerično se jokati, smejati
SSKJ²
nasláden -dna -o prid.(ā)
nanašajoč se na naslado: nasladne misli, predstave / nasladen občutek / zabave nasladnih meščanov / mislila je, da je lepa, elegantna in nasladna / piti v nasladnih požirkih
    nasládno prisl.:
    nasladno se smejati
SSKJ²
prvoaprílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na prvi april: prvoaprilski rok / smejati se prvoaprilskim šalam
SSKJ²
zafrkljív -a -o prid. (ī í)
pog. ki (rad) draži koga, se norčuje iz koga: v pogovoru z njim je bil zafrkljiv / zafrkljiv pogled / zafrkljive besede
    zafrkljívo prisl.:
    zafrkljivo se smejati
SSKJ²
zamréti -mrèm tudi -mŕjem stil. -mrjèm dov., zamŕl (ẹ́ ȅ, ŕ, ȅ)
1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati: življenje v vasi je zamrlo / običaj je po vojni zamrl / spomin nanj je zamrl
2. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati potekati: boj je kmalu zamrl; pogovor pri mizah je zamrl / proizvodnja in trgovina sta zamrli / revija je po dveh letih zamrla prenehala izhajati; proti večeru je veter zamrl prenehal pihati
3. ekspr. postajajoč zmeraj manj intenziven postopno prenehati biti zaznaven: glas zvona je zamrl; petje je slabelo in zamrlo / njihovi koraki so zamrli v noči; pesem je zamrla v hihitanju / svetloba je zamrla / dan je zamrl v noč
4. knjiž. odreveneti, otrpniti: noge so mi zamrle; prsti so mu zamrli od mraza / zamrla je od strahu
● ekspr. beseda mu je zamrla na ustnicah ni je (do konca) izrekel, povedal; ta del mesta ponoči popolnoma zamre postane prazen, opustel; ekspr. od strahu ji je zamrl glas v grlu je nenadoma utihnila; zastar. mati mu je zgodaj zamrla umrla; knjiž., ekspr. glasen pogovor je zamrl v šepetanje prešel; zastar. njegov rod je zamrl izumrl; ekspr. zamrl mu je smeh na obrazu nehal se je smejati
    zamŕl -a -o:
    zamrli udi; zamrlo življenje
SSKJ²
posmejáti se -smêjem se tudi -ím se stil. -smêjam se dov., posmêj se in posmèj se posmêjte se stil. posmêjaj se posmejájte se; posmejál se stil. posmêjal se posmejála se (á é, í, é)
krajši čas se smejati: glasno se posmejati; nagajivo se mu je posmejala / ves njegov obraz se je posmejal
SSKJ²
meketáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́)
1. oglašati se z glasom me ali mekeke: lačne koze, ovce meketajo v staji / kadar so ga hoteli otroci razdražiti, so začeli meketati
2. slabš. govoriti, pripovedovati z zategnjenim, jokavim in pretrganim glasom: kaj bo z nami, kaj bo z nami, je ves v strahu meketal starec / kaj bi toliko meketal, naredi, pa je govoril, pripovedoval
    meketáti se ekspr.
    z zategnjenim, pretrganim glasom se smejati: oglasi se vesel smeh, še stric se meketa
    meketáje :
    kozel je meketaje bežal pred psi in otroki
    meketajóč -a -e:
    meketajoč glas; meketajoč smeh
SSKJ²
sméšiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑)
delati, da je kdo smešen, ponižan: ne dovolim, da nas smešiš; smešili so ga pred vsemi sosedi; s takim ravnanjem se samo smešiš
// delati, da kaj izgubi vrednost, pomen: smešil je njena prizadevanja / smešiti malomeščanske navade
    sméšiti se star.
    smehljati se, smejati se: smešiti se v zadregi
SSKJ²
kehljáti -ám nedov. (á ȃ)
oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo
    kehljáti se zastar.
    smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas
SSKJ²
bêbast tudi bébast -a -o prid. (é; ẹ́)
1. bedast: kako si bebast; bebasta načela / ti butica bebasta!
2. nekdaj duševno nerazvit, slaboumen: rodila je bebastega otroka / bebast obraz, smeh
    bêbasto tudi bébasto prisl.:
    bebasto se smejati
SSKJ²
cíničen -čna -o prid.(í)
ki prezira splošno veljavne vrednote, posmehljiv: ciničen človek / njegov cinični smeh; cinične besede; cinična brezobzirnost; cinično gledanje na svet
    cínično prisl.:
    cinično govoriti, smejati se
SSKJ²
klokotáti -ám in -óčem nedov. (á ȃ, ọ́)
nav. ekspr. dajati kratke, votle glasove, navadno pri prehajanju vode čez kako oviro: med bregovi je klokotal potok; v zamašenih žlebovih klokota voda / deževnica je klokotala v odtočne jarke klokotaje tekla; vino mu je klokotalo po grlu / brezoseb. v čevljih mi klokota
// dajati tem podobne glasove: v daljavi so klokotale strojnice
    klokotáje :
    klokotaje teči
    klokotajóč -a -e:
    smejati se s klokotajočim smehom; klokotajoč studenec
SSKJ²
mefístovski -a -o prid.(ȋ)
tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko
    mefístovsko prisl.:
    mefistovsko se smejati
SSKJ²
nèvesél -a -o [neveseu̯] prid. (ȅ-ẹ̑)
1. ki mu manjka veselosti, dobre volje: mrk, nevesel človek je / pesn. neveselo srce; neveselo življenje / knjiž., ekspr. ko je izgubil mater, je postajal vedno bolj nevesel žalosten, potrt
// ki ne vsebuje, izraža veselja, zadovoljstva: nevesel nasmeh; nevesela pesem
// knjiž., ekspr. ki ne povzroča veselja, zadovoljstva: nevesel dogodek; nevesela novica
● opisovati kaj v neveselih barvah negativno
2. evfem. slab, nezadovoljiv: biti v neveselem položaju
    nèvesélo prisl.:
    neveselo se smejati; neveselo razpoložen
SSKJ²
omamljeváti -újem nedov. (á ȗ)
zastar. omamljati: prijeten vonj ga je omamljeval
    omamljujóč -a -e:
    omamljujoča ljubezen; prisl.: omamljujoče se smejati
SSKJ²
porogljív -a -o prid.(ī í)
ki zelo očitno, grobo izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: v pogovoru je bil velikokrat porogljiv / govoril je s porogljivim glasom porogljivo / njegov obraz je imel porogljiv izraz; porogljiv nasmeh / pripombe s porogljivim prizvokom / porogljive besede
    porogljívo prisl.:
    porogljivo ga je gledal; porogljivo govoriti, se smejati
SSKJ²
prezíren -rna -o prid. (ī) knjiž.
1. prezirljiv: odgovoril mu je s prezirnim glasom; preziren nasmeh; prezirno vedenje
2. prevzeten, ošaben: neprijazno in prezirno dekle
    prezírno prisl.:
    prezirno gledati, se smejati
SSKJ²
priskúten -tna -o prid. (ú ū)
ekspr. neprijeten, zoprn: priskuten človek / taki opravki so mi priskutni; imeti priskutne navade; že misel na to mi je bila priskutna
// nenaraven, izumetničen: pozdraviti s priskutno vljudnostjo; priskutno govorjenje, vedenje
    priskútno prisl.:
    priskutno se smejati
SSKJ²
privoščljív -a -o prid.(ī í)
ki drugemu privošči, navadno kaj slabega, hudega: zloben in privoščljiv človek; bila je privoščljiva / privoščljiv nasmeh, pogled
    privoščljívo prisl.:
    privoščljivo se smejati
SSKJ²
razposajèn -êna -o prid.(ȅ é)
ki zaradi velike sproščenosti (rad) naredi, povzroči kaj neprijetnega, neprimernega, navadno za šalo: razposajeni fantje, otroci; biti, postati razposajen
// ki izraža veliko sproščenost: razposajen smeh; razposajena pesem / razposajeno dejanje
    razposajêno prisl.:
    razposajeno se smejati; 
prim. razposaditi
Število zadetkov: 90