Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
čéhniti, čę̑hnem, vb. pf. 1) reißen, Met.; — 2) einen Schlag versetzen: č. koga, Mur.; prim. česniti; — 3) mucksen, Mur., Cig., Jan., Met.; ne boš smel čehniti, Bas.
Pleteršnik
obráčati, -am, vb. impf. ad obrniti: 1) umwenden, umkehren; o. voz, den Wagen umkehren; obračati, mit Wagen und Zugvieh umkehren; ko sem obračal, strlo se mi je kolo; o. kože, die Felle aufschlagen, Cig.; — herumbewegen, drehen: o. kolo; o. se, sich drehen; kolo se obrača; — 2) wenden: o. kako reč na vse strani; plašč po vetru o., den Mantel nach dem Winde drehen; = suknjo po burji o., Cig.; vodo na svoj mlin o., das Wasser auf seine Mühle leiten; o. se na levo, na desno, nach links, nach rechts Schwenkungen machen; o. oči na kaj, die Augen auf etwas werfen, Cig.; hrbet komu o., jemandem den Rücken kehren; pozornost o. na koga (kaj), die Aufmerksamkeit auf jemanden (etwas) lenken, nk.; vse na dobro o., alles zum Guten wenden; na bolje se obrača, es wendet sich zum Bessern; človek obrača, Bog obrne = der Mensch denkt, Gott lenkt; — o. se, sich (mit Anliegen) wenden; o. se do višje oblasti, eine höhere Behörde anrufen, Cig.; — beziehen: grajo na-se o., Cig.; anwenden: postavo o. na kaj, DZ.; nauk na-se o., eine Lehre auf sich selbst anwenden, Cig.; — v smeh o. kaj. mit einer Sache spotten, sie ins Lächerliche ziehen, Cig.; — 3) verwenden, Gebrauch machen; čas dobro o., Cig.; v zlo o. denar, das Geld missbrauchen, Cig.; — 4) verfahren, umgehen, gebaren: po svoji roki o., nach eigenem Sinne handeln, C.; ni smel po svoji lastni volji obračati, Guts. (Res.); o. s čim, Jan., Z.; — o. svoje gospodarstevce, seine kleine Wirtschaft betreiben, Vrt.
Pleteršnik
Pleteršnik
smẹ́ti, smẹ̑jem, smẹ̑m, vb. impf. 1) wagen, sich getrauen, Alas., Dict., Krelj, ogr.-C.; nihče nẹ́ smel njega več vprašati, Trub.; strah božji je prišel črez mesta, da neso smeli Jakobovih sinov poditi, Dalm.; — 2) dürfen; to ne sme biti; povej mu, kar se sme, in kar se ne sme storiti! ne s. iz hiše, das Haus nicht verlassen dürfen; prosim, gospod, naj smem reči besedo (es möge mir erlaubt sein), Ravn.-Valj. (Rad); smem naj, ich nehme mir die Freiheit, Cig.; smeti je, man darf: te posode je smeti zapirati, diese Gefäße dürfen verschlossen werden, DZ.; ni smeti, man darf nicht, C., Levst. (Nauk), jvzhŠt.; to ni smeti storiti, Rib.-Mik.
Pleteršnik
Slovar Pohlinovega jezika
] Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
Vorenc
nikoli prisl., F6, clinicus, -a, -um, kateri nikuli s'poſtile ne vſtane; inascensus, -a, -um, kamer ſe nei ſhe nikuli perſhlu, ali ṡleiṡlu; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; innuptus, -a, -um, innubus, neoṡhenîen, kateri ſhe nikuli nei ṡhene imil; nunquam, nigdár, obenkrat, nikúli; nusquam, nikuli
Vorenc
oben zaim., F29, atrophus, katerimu obena jéd nyzh ne nuza; avius locus, kir nei obeniga poota; frigidus homo, en zhlovik, kateri néma k'obeni rizhi luſhta; illaetabilis, nereṡveſſelen, preṡ veſſelja, de obenimu ne dá veſſelja; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; intemperatus, -a, -um, pres vſe mère, kateri ne more obene maſſe imèti; intestatus, -a, -um, tá kateri je vmerl pres teſtamenta, kateriga erbizh biti ſe nihzhe ne napovei, ali kateriga teſtament obene mozhy néma; neutralis, -le, kateri nei na obeno ſtrán; non extat alius, nei obeniga druṡiga; nullibi, nigdèr, v'obenim kraju; placatè, krotku, tihu, pres obeniga ſerda; ullus, -a, -um, oben; prim. obeden
Vorenc
smeti nedov., F9, audere, ſmeiti; audes, ſmeish; ausim, de bi ſmil; ausus, -a, -um, ausus est, je ſmil; effabilis, et le, kar ſe ſmei ali more iṡrezhi, ṡgovoren; exulare, v'pregnanîu réven biti, ne ſmeiti damu, ali v'deṡhelo priti; inausus, -a, -um, kateriga ſe nei ſmel ſhe nikuli oben podſtopiti, ſturiti; incaeduus, -a, -um, nepoſékan, ena prepovédana hoſta, ali bórſht, v'katerim ſe ne ſmei nyzh vſékati; lucus, -ci, en luṡhten vert, ali bórṡht, v'katerim oben ne ſmei ſékati; prim. nesmeti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Diogenes -na m osebno lastno ime Diogen: poſvejtne rezhy je sanizhoval kakor Diogenes im. ed. Cinicus ǀ taKrat Diogenes im. ed. usdigne suojo palzo, inu ijh sazhne tepsti po glavi, inu po herbti ǀ od Diogena rod. ed. piſheo, de po dnevi s' Luzhio po plazi je hodil ǀ Nezh nenuza Diogenu daj. ed. njega radovolnu bushtvu ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena tož. ed. Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil Diógen iz Sinópe, gr. Διογένης (400/390–328/323 pr. Kr.), eden prvih kinikov
Svetokriški
drugdam prisl. drugam: nej ſmel dergdam gledat (I/1, 228) ǀ de bi doma oſtala, ali pak kam dargdam shla shlushiti (I/2, 195) ǀ je bil ſapovedal, de ſe imaio dergdom oberniti (II, 282) Pristop glasu -d- je verjetno zaradi vpliva prisl. → drugde; → drugam.
Svetokriški
filozofus -fa m filozof: Senocrates Philoſophus im. ed. je ta lepi nauk dajal ſvoim shuleriom ǀ ta Philosophus im. ed. nij mogal taisto dopolnit ǀ en Philosophus im. ed. je bil rekal eni nezhiſti sheni ǀ letu je tudi ſposnal Simonides Philoſopus im. ed. ǀ dekler Philpſophus im. ed. pravi ǀ Careades Philosophi im. ed. je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu ǀ kaj Plutarcus pishe od Ariſtida Philoſopha rod. ed. ǀ Ie rejſs de berem od eniga Philosopha rod. ed. ǀ ſturj podobo Sacrata Philoſapha rod. ed. ǀ timu modrimu Philoſophu daj. ed. je ble dopadla ǀ ſocrates uprasha tiga Philoſopha tož. ed., aku on ima kokushi v'ſvoij hishi ǀ Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha tož. ed. Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ enkrat Aulus Gellius ſe je po mory pelal s'enem Philosopham or. ed. ǀ Resniza, katero tudi ti Aidavski Philoſophi im. mn. ſo ſpoſnali ǀ Philosophi im. mn. ſo sklenili ǀ tij ſtary Philosophy im. mn. ſo vuzhili ǀ Ariſtoteles Firsht teh Philoſophou rod. mn. je djal ǀ po vuku teh Philoſophu rod. mn., inu Theologou ǀ po beſsedah Firshta teh Philosophu rod. mn. Aristotela ǀ ti shiher rezhesh K' Ceſſarizi, k' Pophyriuſu, inu k' tem Philoſophom daj. mn., kar S. Paulus je djal h'Corintherjom ǀ Socrates je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe tož. mn. ǀ Sveti Vuzheniki ſe sglihaio v' letem s' Philoſophamy or. mn. ← lat. philosophus ← gr. φιλόσοφος ‛filozof, modrec’
Svetokriški
Krizostomus -m(us)a m osebno lastno ime Zlatousti: S. Ioan: Chryſostomus im. ed. pravi ǀ Joannes Chryſoſtomus im. ed. vuzhenu odgovorj ǀ kakor ozhitnu pravi S. Chysostomus im. ed. ǀ je hotel rezhi S. Chysostomus im. ed. ǀ pravi S. Chriſoſtomus im. ed. ǀ Kir S. Chrijsostomus im. ed. bere ǀ kir pravi S. Chryſuſtomus im. ed. ǀ S. Chrysotomus im. ed. taku govorij ǀ inu ta lepi vuk S. Chryſoſtoma rod. ed. Gospudu Fajmoshtru puſtim ǀ vſimite gori vuk S: Chryſoſtoma rod. ed. ǀ ſamorem od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa rod. ed. je djal ǀ lepa miſſu S. Chriſoſtomusa rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomu daj. ed. ſe ſo ſmilili ǀ Glihi vishi meni ſe je danas sgodilu kakor S. Chryſoſtomuſu daj. ed. ǀ Poshlushajte S: Chryſoſtoma tož. ed. ǀ satorai bom s'S. Chryſostomom reKal or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Canſtantinopel s' Chryſoſtomam or. ed. ǀ Inu sklenem s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ Satorai shiher bom Klagoval s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ jest ſe ne bodem smel podstopit rezhi s'S. Chryſoſtom or. ed. Jánez Zlatoústi, gr. Ἰωάννης Χρυσόστομος (pribl. 347–407), carigrajski patriarh, cerkveni učitelj
Svetokriški
Lacedemonar -ja m prebivalsko lastno ime Lakedemonec, Špartanec: Lacedemonary im. mn. ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati ǀ Lacedemonery im. mn., pak is beliga Kamna ſo ſturili en viſſok ſteber ǀ kar ſo nekadaj Læcedemonary im. mn. k' ſvoim mlajshom djali ǀ Lycurgus je bil sapovedal Lacedemonorjom daj. mn., de te mertve ſo mogli s' veijzami od ojlzhevane potreſti ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory or. mn. vo szhit → Spartanar
Svetokriški
opoldan prisl. opoldan: Gdu bode sdej ſmel sfariti Diogena Philosopha Kateri opoldan s'luzhio je hodil ǀ sjutrai je bila selena, ò poldan ardezha, pruti vezheru pak bela ǀ s'jutro pred ſario, o poldan, pruti vezheru, inu o polnozhi
Svetokriški
Palas -adis cit. ž osebno lastno ime Palada: Pallas im. ed., leta je bila ta ner uzhenejſhi v' mej Bogovij ǀ Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis rod. ed., de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati Paláda, lat. Pallās, -ādis ← gr. Παλλάς -άδος, vzdevek boginji modrosti Ateni
Svetokriški
Polibus m osebno lastno ime Polibij: Polibus im. ed. pishe, de Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati (IV, 257) Políbij, gr. Πολύβιος (pribl. 200–129 pr. Kr.), pisec
Svetokriški
prepovedano prisl. prepovedano: V'tem Tempelnu te bogine Venus je bilu prepovedanu, de kateri je noter prsihal nej ſmel dergdam gledat temuzh nje pild ǀ Kakor de bi nihdar od boga ne bilu prepovedanu ǀ ym je bilu prepovedanu ſe k'nyemu perblishat
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 39
Dostopnost