prostor za opravljanje potrebe; SODOBNA USTREZNICA: stranišče
FREKVENCA: 3 pojavitve v 3 delih
Zadetki iskanja
Celotno geslo
eSSKJ16
ajžel -žla*/-želna* samostalnik moškega spola
Celotno geslo
eSSKJ16
ali2 členek
1. za uvajanje vprašanja; SODOBNA USTREZNICA: ali
2. redko za pojasnjevanje prej povedanega
FREKVENCA: 8 pojavitev v 3 delih
Celotno geslo
eSSKJ16
dati dam dovršni glagol
1. kdo/kaj; česa, (od česa), komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti
1.1 da kaj preide k drugemu s pomočjo rok; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
1.2 v velelniku, v zvezah s sem, semkaj da govoreči kaj dobi ali da kaj pride v njegovo bližino; SODOBNA USTREZNICA: dati, izročiti
1.3 da kdo/kaj dobi kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.1 v zvezi dati erbščino/k erbščini, kdo; komu, (k čemu), kaj narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima (pravno priznano) pravico; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.2 v zvezi dati k lastini/v last/za last/za lastino, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo dobi (pravno priznano) pravico do koga/česa in koristi, ki jih to prinaša; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.3 kdo; kaj za kaj narediti, da kdo namesto pričakovanega dobi kaj drugega; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.4 kdo; komu, koga narediti, da kdo preide k drugemu z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, prepustiti
1.3.5 kdo; komu, koga (h komu) narediti, da je kdo komu na razpolago, navadno v določeni funkciji; SODOBNA USTREZNICA: dati
1.3.6 v zvezah s spet/zopet nazaj, kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo ponovno dobi koga/kaj, ki mu pripada; SODOBNA USTREZNICA: vrniti
1.3.7 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj, je deležen česa, navadno na slovesen način; SODOBNA USTREZNICA: podeliti
1.3.8 kdo; komu/čemu, kaj narediti, omogočiti, da kdo lahko kaj uporablja ali s čim razpolaga; SODOBNA USTREZNICA: dati, nameniti
1.3.9 v zvezah z mesto, plac, prostor, kdo; komu, kaj premakniti se, oditi z določenega mesta, položaja, da lahko kdo drug pride nanj; SODOBNA USTREZNICA: umakniti se
2. kdo/kaj; komu/čemu, kaj narediti, da kdo dobi kakšno lastnost, značilnost, postane deležen česa; SODOBNA USTREZNICA: dati
3. kdo; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj narediti, da kdo/kaj dobi koga/kaj v last brez plačila; SODOBNA USTREZNICA: podariti
3.1 kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj zastonj, iz usmiljenja, dobrote; SODOBNA USTREZNICA: darovati
3.2 kdo; komu, kaj nameniti, posvetiti komu kaj
4. kdo/kaj; komu/čemu, (k čemu), koga/kaj podariti, podeliti, dodeliti komu/čemu kaj
4.1 iz lastne (božje) moči, vsemogočnosti, vsevednosti, previdnosti
4.1.1 v velelniku, pogosto v (molitveni) prošnji, tudi kot delu (ustaljenega) zaključka besedila, kdo; komu, kaj izraža prošnjo, da bi kdo dobil kaj, postal deležen česa ali da se kaj uresniči
4.2 iz drugih nadnaravnih moči
4.3 iz moči, oblasti, vezane na položaj ali funkcijo
5. kdo; komu, (h komu/k čemu), koga/kaj, za kaj ponuditi, podariti koga/kaj komu (navadno božanstvu) v čast za pridobitev ali ohranjanje njegove naklonjenosti; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
5.1 kdo; (k čemu), koga/kaj, za koga/kaj dopustiti, povzročiti, da kdo umre, je deležen česa negativnega za kaj, kar se ima za pomembno, vredno; SODOBNA USTREZNICA: žrtvovati
6. kdo; komu, (k čemu), kaj, za kaj, (po čem), s kom narediti, da kdo dobi, kar mu pripada za opravljeno delo, storitev, navadno denar; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.1 kdo; česa, komu, kaj za kaj narediti, da kdo dobi kaj, navadno denar, v zameno za kaj; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
6.2 v zvezi dati brodovino/mornarino plačati ceno prevoza s plovilom
6.3 v zvezi dati šacingo plačati cenilno vrednost
7. kdo; komu, kaj narediti, da kaj preide h komu kot obvezna, predpisana dajatev; SODOBNA USTREZNICA: dati, plačati
7.1 v zvezi dati jutrinjo plačati odkupnino za nevesto ali devištvo, navadno po poročni ali skupaj preživeti noči
8. kdo; komu, kaj, (za kaj) narediti, da kdo dobi kaj v last za plačilo dogovorjene cene; SODOBNA USTREZNICA: prodati
8.1 prepustiti komu kaj v začasno uporabo, navadno za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: izročiti, dati (v najem)
8.2 v zvezi dati na/v činž določiti plačilno obveznost ob sklenitvi najemninskega razmerja; SODOBNA USTREZNICA: dati (koga/kaj) v najem
8.3 v zvezi dati na upanje narediti, da kdo kaj dobi brez takojšnjega plačila ali jamstva za plačilo; SODOBNA USTREZNICA: dati na upanje
8.4 v zvezi dati (denar/denarje) na buher/obrest/ožuro ipd. narediti, da kdo dobi denar v začasno uporabo za visoko, oderuško denarno protivrednost; SODOBNA USTREZNICA: posoditi
9. kdo; komu, h komu, (k čemu), koga omogočiti, da kdo dobi ženo kot zakonsko, življenjsko partnerico; SODOBNA USTREZNICA: dati
9.1 nedov., v trpniku, kdo; (pred kom) narediti, da kdo hčere zaradi poroke nima več pri sebi; SODOBNA USTREZNICA: oddati
10. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo nima več česa, kar je imel; SODOBNA USTREZNICA: dati
10.1 narediti, da kdo dobi kaj, do česar ima določeno pravico osebek; SODOBNA USTREZNICA: prepustiti
11. kdo; komu, koga/kaj narediti, da kdo/kaj pride kam z določenim namenom; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.1 s prisl. določilom
11.2 z nedoločnikom
11.2.1 s prisl. določilom, kdo; kogatož, (v kaj) narediti, povzročiti, da kdo pride v določeno stanje; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.2 z nedoločnikom, kdo; čemu, koga narediti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
11.2.3 kdo; k čemu, kaj narediti, da se zraven česa pojavi še kaj; SODOBNA USTREZNICA: dodati
12. pogosto v zvezah z eksempel, prigliha, kdo; komu, (k čemu), koga/kaj, (s čim) pokazati na podobnost stvari, pojavov po kaki lastnosti in jih s tem pojasniti; SODOBNA USTREZNICA: ponazoriti, pojasniti
12.1 v zvezi dati znamenje, kdo; komu kaj opraviti dejanje, gib z namenom, da bi kaj postalo vidno, očitno; SODOBNA USTREZNICA: opozoriti
13. pogosto v zvezi z list, kdo; komu, kaj narediti, da kdo dobi kaj ubesedenega, zapisanega, pogosto pravno veljavnega; SODOBNA USTREZNICA: izročiti
13.1 kdo; komu, kaj, (skozi koga) narediti, da kdo dobi v uporabo ubesedeno določilo o posamezni stvari, zadevi; SODOBNA USTREZNICA: dati
13.2 kdo/kaj; komu, s prisl. določilom načina zapisati in/ali povedati, sporočiti/sporočati komu kaj
13.3 v zvezi dati razloček/razlotek/razločenje, kdo/kaj; kaj pokazati, opozoriti na različnost
14. kdo; komu, kaj izraziti kaj z besedami; SODOBNA USTREZNICA: izreči
14.1 kdo; kaj izraziti, imeti mnenje, da je kaj nosilec kake lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prisoditi, pripisati
15. kdo/kaj; kaj ustvariti kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.1 nedov., kdo/kaj; kaj izraža, da kaj je, obstaja; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati
15.2 kaj; kaj z združitvijo postati nova celota; SODOBNA USTREZNICA: dati
15.3 kdo/kaj; kaj narediti, povzročiti, da kaj nastane, se zgodi; SODOBNA USTREZNICA: ustvariti
15.4 nedov., kaj; kaj delati, omogočati, da kdo postane deležen česa pozitivnega; SODOBNA USTREZNICA: koristiti
15.5 kdo; (h komu), koga, za koga določiti, izbrati, postaviti koga za določeno delo, funkcijo; SODOBNA USTREZNICA: postaviti
15.6 kdo; kaj narediti vse potrebno, da se kak dogodek uresniči; SODOBNA USTREZNICA: prirediti
15.7 nedov., v zvezah s tragedija, komedija, kdo; kaj s prikazom stvarnosti, zlasti usod in dogajanja, ustvarjati posnemanja vreden zgled za dramsko delo, igro; SODOBNA USTREZNICA: predstavljati, ponazarjati
16. s samostalnikom, navadno izglagolskim, ali pridevnikom, z oslabljenim pomenom, kdo/kaj; česa, (od česa, zavoljo česa), komu/čemu, k čemu, kaj, za kaj, (s čim) izraža dejanje, kot ga določa samostalnik ali pridevnik
17. kdo/kaj; komu, kaj, s prisl. določilom kraja narediti, povzročiti, da kdo/kaj pride
17.1 na določeno mesto; SODOBNA USTREZNICA: dati, položiti
17.2 v določen položaj; SODOBNA USTREZNICA: položiti
18. v velelniku, z nikalnico, kdo/kaj; komu, kaj narediti, da se more kaj zgoditi; SODOBNA USTREZNICA: pustiti, dopustiti
18.1 pogosto z nedoločnikom, kdo; komu, koga/kaj omogočiti, da kdo dobi kaj ali da se kaj zgodi; SODOBNA USTREZNICA: dati
19. nedov., z nikalnico, v zvezi z za, kdo; za koga/kaj imeti, kazati željo, pripravljenost spoznati koga/kaj, ukvarjati se s kom/čim; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.1 z nikalnico, kdo; za kaj biti do česa v takem odnosu, da vpliva na ravnanje; SODOBNA USTREZNICA: meniti se
19.2 z nikalnico, kdo; za koga imeti, kazati do koga zelo negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi ničvrednosti; SODOBNA USTREZNICA: prezirati, zaničevati
20. navadno z nedoločnikom, kdo/kaj; komu, kaj izraziti voljo, da kdo opravi kako dejanje; SODOBNA USTREZNICA: ukazati, naročiti
20.1 narediti, da je kdo dolžen opraviti kaj; SODOBNA USTREZNICA: naložiti
FREKVENCA: približno 7000 pojavitev v 51 delih
FRAZEOLOGIJA: Bog daj, Bog daj dobro jutro/dober dan/dober večer, Bog ne daj, dati antvert/odgovor od česa, za koga / dati račun/rajtingo od česa, dati besedo, dati (k čemu) tek, dati kaj na dan, dati kaj na pomnjenje, dati kaj na svetlobo, dati kaj od koga, dati koga/kaj pred kom, dati koga pod meč, dati koga pod noge/podplate (koga), dati komu/čemu dolg (česa), dati komu/čemu krivo , dati komu/čemu mesto/plac/prostor, dati komu/čemu prav, dati komu/čemu slovo, dati komu dobre/lepe besede, dati komu hude/trde besede, dati komu kaj k službi, dati komu kaj na del, dati komu kaj v misel, dati (komu) kaj v srce, dati komu kaj v usta, dati komu koga/kaj v roko/v roke/pod roke, dati komu roko/roke/desnico, dati komu srce , dati na vest, dati na znanje, dati odlog života, dati v smrt, dati voljo k čemu, kakor Bog da, kamer Bog da, ne dati ene škufice/obeno škufico za kaj, ne dati komu pokoja/miru
Vorenc
grd prid., F29, foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh; informis, neṡhtalten, gard; invenustus, -a, -um, nedopadliu, nelubeṡniu, nezartan, gard; livor dentium, gardi zherni ṡobè; obscenus, -a, -um, gard, neſnaṡhen, nezhiſt, neṡhtalten; perturpis, -pe, ſylnu gárd, oſtudin; probrum, -bri, ſramota, gardu ṡhpotanîe, nezhàſt, nebrumnoſt; scelestum facinus, enu gardu pregréſhnu djanîe; scelus, -ris, ṡlo huda pregréha, garda pregréha; teter, tetra, tetrum, gard, zhern; turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin
Svetokriški
kožica -e ž koža: Rezimo, de je taiſta lepa bella koshiza im. ed., katero Gedeon je bil po nozhi poſtavil pot fraj Nebeſsa, inu de ſi lih roſa je bila padla, inu ſmozhila ſemlo, ali te kozhize rod. ed. ſe nej bila doteknila ǀ Vſe njegove koshize im. mn. ſo G. Boga zhaſtile ǀ sa tiga volo karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh andverh, sakaj de ſi lih koshize im. mn. ſmerdé ǀ de bi ſmert vſe skusi pred ozhmy imel, G. Bug s'mertue shivine Koshiz rod. mn. mu je bil guant ſturil ǀ Gredò dalezh gledat, inu molit teh lubih Svetnikou, inu Svetniz koshize tož. mn., inu pepeu ǀ ſe ne more shegnat Altar, inu na taiſtem ſe neſmej moshovati, zhe poprej shkoff Svete Koshizhe tož. mn. tih S.S. Marternikou v' Altar nepoſtavi, inu nesapezhati ǀ G. Bug sa dobru vſame tudi maihine rezhy, kakor ſo kosye dlake, inu kashtruine koshize tož. mn. ǀ po vſyh shilah, inu koshizah mest. mn. tauzheio
Vorenc
ostuden prid., F22, absúrdus, -a, -um, gard, oſtuden, ṡkrùn; acharus, neprietin, oſtuden; deformis, oſtudin, gerd, neſhtaltin; exosus, -a, -um, oſtuden, gnuſſen, merkák; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh; inconcinnus, -a, -um, nefleten, neſnaṡhen, oſtuden, neṡloṡhen; indecorus, -a, -um, oſtuden, nezheden, nelubeṡniu; inelegans, -tis, oſtuden, nelubesniu, nezheden; infandus, -a, -um, ena oſtudna reizh, od katere ſe ne ſpodobi govoriti, negovorjezhi; lurida vina, oſtudna, nedopadajezha vina; luridus, -a, -um, oſtuden, nagnuſſen, bléde farbe; morosus, -a, -um, oſtuden, neluden, ſitin; odiosus, -a, -um, ſovraṡhliu, merkák, oſtuden; perabsurdus, -a, -um, cilú oſtuden, vmaṡan, neſnaṡhin; perodiosus, -a, -um, cilú merkák inu oſtuden, ali ſovraṡhen; perturpis, -pe, ſylnu gárd, oſtudin; scelerosus, -a, -um, sceleratus, -a, -um, polhin gardih oſtudnih pregréh; subabsurdus, -a, -um, oſtudin, enu malu norzhaſt, inu ſam ſebi ṡupar; subturpis, -pe, enu malu oſtuden, neṡhtaltn, gard; turpiculus, -a, -um, enu malu oſtudin; turpis, -pe, gard, ſramotin, oſtudin
Vorenc
smrdeč del., F19, anagyris, enu ſylnu ſmardezhe ẛeliṡzhe; foedus, -a, -um, gard, oſtuden, ſmerdèzh; foetidus, ſmardèzh; hircus, -ci, en ſmardezhi koṡel; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; putidus, -a, -um, ſmardèzh; virus, en ſmardezhi ſtrúp; viverra, -ae, en dihúr, ali ta ſmardezhi húr, ṡvirina
Svetokriški
smrdeč -a prid. smrdeč: karsnarje terbej shtimati, inu nikar yh sashpotovati, rekozh de je en ſmerdezh im. ed. m andverh ǀ ta skleda je bila negnusna, nesnashna, inu ſmerdezha im. ed. ž ǀ Smerdezha im. ed. ž, inu negnuſna v'greheh je leshala ǀ letu ſe nej ſpodobilu pravi S. Ambros, de bi v'taiſtem grobu poprej enu zherviu, inu ſmerdezhe im. ed. s mertuaſku truplu leshalu ǀ vſame en bokau ſmerdezhe rod. ed. ž uode ǀ ti karshenik vezh shtimash eno Krono, en kratik lusht tvojga ſmerdezhiga rod. ed. s meſſa ǀ raishi tvoje ſerze offrash eni ſmerdezhi daj. ed. ž ſtuari ǀ vezh en ſmerdezhi tož. ed. m dol., kratki lusht ſò vezh kakor te nebeske vezhne troshte shtimali ǀ Jeſt vezh lubem eno ſmerdezho tož. ed. ž pershono ǀ S. Petra Herodesh je bil sapovedal poſtavit veno glaboko, inu ſmardezho tož. ed. ž jezho ǀ tu ſmerdezhe tož. ed. s koſslovu meſſu sa kashtruine meſſu predaio ǀ ſo njega taku reuniga, inu nadlushniga na ſmerdezhim mest. ed. m gnoju leshezhiga vidili ǀ S. Vitus v' tej ſmerdezhi mest. ed. ž kehi, kir velike neperloshnoſti je terpel ǀ enu malu moke v'ſmerdezhi mest. ed. ž vodi ſmozhene ǀ v'tvojm ſmerdezhem mest. ed. s ſerzu ǀ takushne dushe ſo ſmerdezhe im. mn. ž ǀ Filonides je bil taku poln ſmerdezhih rod. mn. ran ǀ Mojſſes ſvojo palzo v' te grenke, inu ſmerdezhe shterne tož. mn. ž poſtavi ǀ de bi pogaſsil v'ſvojm truplu te smerdezhe tož. mn. ž ijskrè ǀ tudi je bil te ſmerzhe tož. mn. ž gobe vudubil ǀ je te ſmerdezha tož. mn. s trupla jedil ǀ ſta prebivala v'teh ſmerdezhoh mest. mn. grobah teh mertvih ǀ v' ſmerdezah mest. mn. truplah teh greshniku prebivat nemore ǀ je bilu vſe blatnu, inu s'ſmerdezhimi or. mn. trupli nepolnenu
Svetokriški
škodljiv -a prid. škodjiv: shkodlivu im. ed. m, inu hudoben je bil ratal, de gauge ſi je bil sashlushil ǀ od kot je pershil en taku shkodliu im. ed. m, inu ſmerdezh ogin ǀ k'taisti ta shkodlivi im. ed. m dol. hudizh ſe nej mogal perblishat ǀ greh je ena grosovitna, inu shkodliva im. ed. ž ſpaka ǀ Zhe pak hozhete de ta sphisha vam bo nuzna, inu nikar shkodliua im. ed. ž ǀ tu kar je nerodovitnu obenimu nej dopadezhe, de ſi glih nej shkodlivu im. ed. s ǀ S. Rus. T. … zhe pak v' grehi ſe vshije je shkodliu im. ed. s ǀ bote shlishali od tiga shkodliviga rod. ed. m inu ſtrashniga greha ǀ urshoh te shkodlive rod. ed. ž urozhine ǀ vſe kar je hudiga, inu shkodliviga rod. ed. s more prozh potegniti ǀ ſe jeſite videozh de kaj hudiga, ali shkodliuiga rod. ed. s ſò ſturili ǀ raunu taku ſe sgodij timu shkodlivimu daj. ed. m zhloveku ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi tož. ed. m dol., inu ſtrupeni mezh nenuzali ǀ tiga shkodliviga tož. ed. m ži. gada je tulikain zartlala ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo tož. ed. ž shival iskati ǀ nihdar tulikaj skarbi ſa tu shkodlivu tož. ed. s, inu greshnu telu naſhe ǀ tulikain tu shkodliu tož. ed. s naſhe meſsu zartlamo, inu paſsemo ǀ sakaj ſe li per tem sdkodlivim mest. ed. s gori dershite, inu mudite ǀ My pak ſmo ene negnusne muhe, inu shkodlivi im. mn. m zhervizhi ǀ she danaſhni dan te shkodlive im. mn. ž iskre ſe vidio ǀ ti ſe varvash teh shkodlivih rod. mn. shpish ǀ kateri taku shkodliue tož. mn. m navuke dajò ǀ bolnikom shkodlive tož. mn. ž shpishe prepovedò ǀ imaio ſilnu shkodliue tož. mn. ž, inu ſtrupéne ozhy ǀ My ſmò pò sgul krivih, inu shkodlivih mest. mn. potih hodili ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi shabamy, shkodlivimy or. mn. komary, muhami primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi im. mn. ž Kakor ozhij tega basilishka presež.> v'mej vſmij jesiki meni ſe sdi, de je ta ner hushi, shkodlivishi im. ed. m, inu ſtrupenishi, kateri preklineio s'hudizham ǀ lety ſo ty ner hujshi, inu shkodlivishi im. mn. m → škoda
Število zadetkov: 9
Dostopnost