Zadetki iskanja
Prekmurski
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
smet samostalnik ženskega spola
Vorenc
smet ž, F4, peripsema, -tis, vel perisma, -tis, tá práh ſhloſſarṡki, kateri od pile doli pada, ali od ṡhage, ṡmety; purgamen, -nis, vel purgamentum, -ti, ſmety, ṡmétanîe, ozhinki; resegmen, -nis, te ſmety, ali mervize od ṡhaganîa, odréṡhik; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
Svetokriški
smet -i ž smet: ſmeti tož. mn. po gaſi pobira, inu v'hisho noſsi ǀ ſrebru teh zhednoſti, inu dobriga djajna ſe je bilu preobernilu v' negnusne peine, inu v' neſnashne ſmety tož. mn. teh grehou ǀ kader ſvojo kambro pometa, de bi vſe ſmety tož. mn., inu gnuſobe vun ſpravil
Besedje16
SLA 1
Črnovrški
SSKJ²
smêten -tna -o tudi smetèn stil. smetán -tnà -ò prid. (é; ə̏ ȃ ȁ)
nanašajoč se na smet: sladkor je bil ves smeten; kalna in smetna voda; smetno žito / soba je bila umazana in smetna
nanašajoč se na smet: sladkor je bil ves smeten; kalna in smetna voda; smetno žito / soba je bila umazana in smetna
Celotno geslo
Etimološki
smẹ́ti smẹ̑m nedov.
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
smetȋšnica – glej smẹ̑t
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
smotláka, f. nichtsnutziges, wirres Zeug, C.; vsa ta smotlaka človeških postav, Dalm.; hudičeva smotlaka ali kramarija ("des Teufels Trödelmarkt"), Krelj; — das Ungeziefer, Dict., Hip. (Orb.); črvi in druga smotlaka, Trub. (Post.); — das Gesindel, (smet-) Cig.; — (psovka človeku): der Wicht, Notr.; (psovka ženski): die Hexe, Z.; — tudi: smǫ́tlaka.
Celotno geslo
Etimološki
snẹ̑t snetȋ ž
Celotno geslo
Sinonimni
správiti -im dov.
1.
2.
GLEJ ŠE SINONIM: privesti, shraniti
GLEJ ŠE: disciplinirati, dograditi, izpit1, napisati, obubožati, obuti, odpraviti, odpraviti, onečastiti, podrediti, podrediti si, podrediti si, pojesti, pojesti, pokopati, pospraviti, premagati, prevarati, pripraviti, privarčevati, prodati, prodati, razdvojiti, razmetati, roditi, splav, umoriti, umoriti, umoriti, umoriti, uskladiti, uskladiti, uskladiti, vzrediti, zapiti, zapreti, zapreti, zapreti, zaužiti, zbuditi
GLEJ ŠE: disciplinirati, dograditi, izpit1, napisati, obubožati, obuti, odpraviti, odpraviti, onečastiti, podrediti, podrediti si, podrediti si, pojesti, pojesti, pokopati, pospraviti, premagati, prevarati, pripraviti, privarčevati, prodati, prodati, razdvojiti, razmetati, roditi, splav, umoriti, umoriti, umoriti, umoriti, uskladiti, uskladiti, uskladiti, vzrediti, zapiti, zapreti, zapreti, zapreti, zaužiti, zbuditi
Celotno geslo
Kostelski
SSKJ²
vríniti -em dov. (í ȋ)
1. s silo, potiskanjem spraviti kaj v kak ozek prostor: vriniti pismo v poln nabiralnik; uspelo mu je vriniti se v prepoln avtobus / vriniti roko med komolec in telo nasprotnika
2. narediti, da pride kaj v ozek, tesen prostor med čim: vriniti garažo med hišo in ograjo / vriniti besedo med vrstici
3. reči v premoru med govorjenjem drugega: vrinil je skeptično pripombo; ni mogel prej vriniti vprašanja / ne da se spremeniti, je vrinil
4. doseči, da kdo proti volji drugih, neupravičeno kam pride: pazi, da kdo koga ne vrine v vrsto; vriniti se med čakajoče / v hišo so vrinili še eno stranko / vriniti koga v seznam
// zvijačno, prikrito vključiti koga v kako skupnost: v organizacijo so vrinili svoje agente; vrinil se je v njihovo družbo
5. narediti, da proti volji koga pride kaka beseda ali besedilo v določeno besedilo: v pogodbo so uspeli vriniti še en člen
6. doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vrinil je kupcu blago; vrinila mu je denar, čeprav se je branil / vriniti bralcu svoje nazore, mnenje vsiliti
// s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vrinil mu je svojo hčer / vriniti komu koga za pomočnika; vrinil se jim je za prijatelja
1. s silo, potiskanjem spraviti kaj v kak ozek prostor: vriniti pismo v poln nabiralnik; uspelo mu je vriniti se v prepoln avtobus / vriniti roko med komolec in telo nasprotnika
2. narediti, da pride kaj v ozek, tesen prostor med čim: vriniti garažo med hišo in ograjo / vriniti besedo med vrstici
3. reči v premoru med govorjenjem drugega: vrinil je skeptično pripombo; ni mogel prej vriniti vprašanja / ne da se spremeniti, je vrinil
4. doseči, da kdo proti volji drugih, neupravičeno kam pride: pazi, da kdo koga ne vrine v vrsto; vriniti se med čakajoče / v hišo so vrinili še eno stranko / vriniti koga v seznam
// zvijačno, prikrito vključiti koga v kako skupnost: v organizacijo so vrinili svoje agente; vrinil se je v njihovo družbo
5. narediti, da proti volji koga pride kaka beseda ali besedilo v določeno besedilo: v pogodbo so uspeli vriniti še en člen
6. doseči pri kom, da kljub odporu kaj vzame, sprejme: vrinil je kupcu blago; vrinila mu je denar, čeprav se je branil / vriniti bralcu svoje nazore, mnenje vsiliti
// s prizadevanjem doseči pri kom, da pristane na kako razmerje s kom: vrinil mu je svojo hčer / vriniti komu koga za pomočnika; vrinil se jim je za prijatelja
- vríniti se
1. nezaželeno priti v ozek, tesen prostor med čim: med oko in lečo se je vrinila smet
2. nezaželeno priti v kako stvar, pojav: v jezik se je vrinilo dosti tujih besed; med prepisovanjem so se v besedilo vrinile napake / te navade so se vrinile v naše življenje
// nezaželeno pojaviti se v zavesti: vrinila se mu je misel, da bi vse povedal; vrinil se ji je spomin na prvo srečanje
- vrínjen -a -o:
vrinjeni del besedila
♦ jezikosl. vrinjeni l l, ki je nastajal v glasovni skupini med ustničnikom in j; vrinjeni stavek stavek v drugem stavku ali zvezi stavkov, s katerima ni skladenjsko povezan
Število zadetkov: 42
Dostopnost