Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
delo -a (delu, dejlu, delo) samostalnik srednjega spola
1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin; SODOBNA USTREZNICA: delo
1.1 navadno s prilastkom zelo velika, navadno čezmerna, naporna telesna ali umska aktivnost, potrebna za pridobivanje dobrin oz. za uresničitev cilja; SODOBNA USTREZNICA: garanje, trud
1.2 delanje, aktivnost za dosego, uresničitev česa; SODOBNA USTREZNICA: prizadevanje, trud
1.3 v zvezah biti/okoli hoditi/sedeti prez dela ipd. obstajati, živeti brez smiselne dejavnosti, nedejavno; SODOBNA USTREZNICA: postopati, lenariti
2. delanje, vezano na določen sloj ali skupino ljudi, ki se običajno opravlja kot vir zaslužka; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
2.1 delanje, uresničevanje tega, kar je komu naloženo ali kar mora delati/storiti glede na poklic, položaj, mesto; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
2.2 kar mora kaj storiti glede na svoj namen; SODOBNA USTREZNICA: naloga
2.3 dejavnost, za katero je potrebna usposobljenost, navadno za pridobivanje osnovnih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: poklic
2.4 s prilastkom delanje, vezano na določeno področje, območje; SODOBNA USTREZNICA: delovanje, dejavnost
3. opravljanje, izvrševanje kake dejavnosti, aktivnosti sploh; SODOBNA USTREZNICA: delo, početje
4. navadno s prilastkom kar se uresničuje, nastaja z delanjem; SODOBNA USTREZNICA: delo, opravilo
4.1 v zvezah s hud, hudičev, kriv ipd. kar se uresničuje z delanjem brez (prave) vere v Boga ter ljubezni do njega in sočloveka; SODOBNA USTREZNICA: delo, greh
5. kar se uresničuje
5.1 z delanjem ali delovanjem Boga ali božjih oseb; SODOBNA USTREZNICA: dejanje, opravilo
5.1.1 pogosto v zvezah s čuden, silen, velik ipd. dejanje ali dogodek (večinoma) nadnaravnega značaja, ki ima namen izkazati ali potrditi resničnost in veličino Boga ter veljavnost božjega oz. verskega nauka; SODOBNA USTREZNICA: čudež
5.1.2 kar je smisel, bistvo božje dejavnosti; SODOBNA USTREZNICA: poslanstvo, naloga
5.2 z močjo, sposobnostjo, dodeljeno od Boga; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
5.3 v zvezah s hudič, hudičev z delanjem ali delovanjem hudiča; SODOBNA USTREZNICA: delo, dejanje
6. kar je uresničeno z delanjem
6.1 izdelano, narejeno navadno ročno; izdelek, predmet
6.2 pridobljeno z gojenjem rastlin; SODOBNA USTREZNICA: pridelek
6.3 ustvarjeno z umskim delom na literarnem, umetniškem področju; SODOBNA USTREZNICA: (literarno) delo, knjiga
7. kar je uresničeno z dejanjem, delanjem Boga; SODOBNA USTREZNICA: stvaritev, stvarjenje
8. kar je rezultat, učinek delanja, delovanja; SODOBNA USTREZNICA: rezultat, učinek
8.1 Boga oz. božjih oseb
8.2 česa, navadno stanja ali lastnosti
9. uresničenje odločitve ali volje; SODOBNA USTREZNICA: dejanje
10. z dejanji izkazano to, kar se pri kom trajno kaže; SODOBNA USTREZNICA: lastnost, značilnost
FREKVENCA: približno 4500 pojavitev v 45 delih
FRAZEOLOGIJA: imeti k delu s kom/čim, imeti kaj k delu, naložiti delo na kaj / priložiti delo k čemu, vzeti si kaj (naprej) k delu,flis,muja
TERMINOLOGIJA: delo Duha, delo ljubezni/milosti/smiljenosti, delo mesa / meseno delo / delo telesa / vunanje delo (na telesu), delo pokore, delo postave / postavno delo, delo pravičnosti/pravice, delo vere, dobro delo, petlersko/petlano delo, vunanje delo, zadosti storjenje dela,pravi,vunanji,vunanji
Prekmurski
rázum -a m
1. razum, pamet: Nego i vdühovnom je kmitsen nas rázum KŠ 1754, 124; tak dale pride i tvoj rázum KM 1790, 20; Ne boidite kako kony i Oszel, steri neimaio razuma SM 1747, 96; ſzkvarjenyé naſſe natúre, tou je, rázuma KŠ 1754, 71; vu priſzpodobnoſzti Dühá ſzvétoga rázuma obracsati KŠ 1771, A4a; pamet ino veſz rázum cslovecsánſzki dáu TF 1715, 21; Ftisaj rázum KŠ 1754, 258; moj rázum pa dám KŠ 1771, 503; Angyelje, ſteri rázum, i volo májo KMK 1780, 9; Tebi darüjem rázum, pamet KM 1783, 5; Boug ti je dao rázum BKM 1789, 5b; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; ár ſze ona 'zelej i vnotrejsnyem rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; zdr'zi náſz do koncza vu tvoje rejcsi pravicsnom ſzpoznanyi i rázumi KŠ 1771, 836; Der'zi náſz dokoncza vrázumi BKM 1789, 136; Záto tejlo ino düso Szlisanyem i zrázumom Tebi, moj Boug porácsam KŠ 1754, 246; da niſcse vu nyihovoj cſiſztoucſi i czejloſzti zrázumom kre iſztine nemore dvojiti KŠ 1771, A3b; Oſznaj'zo te je zmoudrim rázumom BKM 1789, 377
2. pomen, smisel: Koterie rázum teh recseh TF 1715, 18; Ka je eti rejcsi rázum KŠ 1754, 67; Rázum i razdeljenje stvári AI 1878, 5; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam za rázuma volo ſzlejdnye recsi naj vküp gliho BKM 1789, 4b; more glász tüdi premenyávati nacsi, ino nyega k-razumi jedine rejcsi KOJ 1833, 8; Káksi rázum dávajo, z-táksov lasztivnosztjov ládajo v-govorejnyi KOJ 1833, 143; tej verbumi, rávno v-tom rázumi sze vugiblejo pouleg réda KOJ 1833, 98; Szpêvaj 'ze, csti, i brodi, z-vrêlosztjov i rázumom KAJ 1848, X
Pleteršnik
smȋsəł, -sla, m. = zmisel, der Sinn, C., nk.; brez smisla, sinnlos, nk.; — stsl.
Pleteršnik
smȋsəł, -sli, f. = smisel m., Jan. (H.).
Prekmurski
spunjávati -am nedov.
1. izpolnjevati: ár ſze ona [právdo] 'zelej i vnotrejsnyem dühovnom rázumi ſzpunyávati KŠ 1754, 69; Tak je právda dühovna, ſtero trbej ſzpunyávati KŠ 1771, 438; vcsis Dú'znoſzti nase verno szpunyávati BRM 1823, 14; Králevcsino, nyé dokoncsanya szpunyávati KOJ 1833, VII; szlovenszki dühovniczke pispeka zapouvedi nej hteli szpunyávati KOJ 1914, 104; Pecsi morejo dú'znoszt szvojo szpunyávati KAJ 1870, 60; Zapoved Tvojo z-radoſztjov Szpunyávam BRM 1823, 8; punoſzt toga, ki vſza vu vſzem ſzpunyáva KŠ 1771, 575; Ka bôg obecsa, ſzpunyáva BRM 1823, 3; tou je, mi ſzpunyávamo právdo po vori KŠ 1771, 440; ino bi od Vármegyéva vödáne zapouvedi szpunyávali Szlovenye KOJ 1833, XVII; Nacséſzt gledoucs a) Proroczko .. 3. Kakda jo je ſzpunyávao KŠ 1771, 160
2. dopolnjevati: nej ſzem priſao [právdo] razvezávat, nego ſzpunyávat KŠ 1754, 103; nej ſzam priſao razve'züvat nego ſzpunyávat KŠ 1771, 14
3. dajati čemu vsebino, smisel: Z-nevoljami cslovik ſzvoj 'sitek ſzpunyáva SŠ 1796, 39; Szpráznikmi ſzi vſzigdár ſzpunyávao tve vrejme BKM 1789, 189
4. opravljati, delati: ſzi nogé gori po-ſztejni oprávla, ino tak nemárnoſzt ſzpunyáva SIZ 1807, 27; teilo i kerv, Duſſo mantra, ino na ſzládnoſzt ſzpunyáva SM 1747, 68
spunjávati se -am se
1. izpolnjevati se: A ſze vſza právda vu ednoj rejcsi ſzpunyáva KŠ 1771, 567; naj ſze po meni ſzpunyáva dneſz tvo-ja Bo'zánſzka ſz. vola KM 1783, 2; znamejnye, gda bodo ſze vſza eta ſzpunyávala KŠ 1771, 143
2. minevati, potekati: Vrejme Dejve ſzpunyáva ſze BKM 1789, 3; Me vrejmen ſze ſzpunyáva SŠ 1796, 135; i dnévi mojega 'sitka ſze ſzpunyávajo KM 1796, 45
Pleteršnik
zmȋsəł, -sla, m. der Sinn, die Bedeutung (eines Wortes, Satzes), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; zmislu primeren, sinngemäß, Cig. (T.); z. podkladati, eine Bedeutung unterlegen, Cig. (T.); — (po drug. slov. jezikih); — prim. smisel.
Število zadetkov: 6