Zadetki iskanja
Celotno geslo
Megiser
mrzkost -i samostalnik ženskega spola
Svetokriški
nagnusen -sna prid. nagnusen: Koku vumadeshan, inu negnuſen im. ed. m Kakor ena nepametna shivina sa volo tega greha ſi ratal ǀ Ta kateri ima zherno dusho kakor ta negnuſni im. ed. m dol. oru ǀ ta skleda je bila negnusna im. ed. ž, nesnashna, inu ſmerdezha ǀ pres gnade Boshje, inu Smerdezha, inu negnuſna im. ed. ž v'greheh je leshala ǀ pred Bugam nagnusna im. ed. ž ratash ǀ pride s'tuojga negnusniga rod. ed. s, inu nezhistiga serza ǀ vener shene ſe taku hitru, inu lahku temu negnusnimu daj. ed. m grehu nepadaio ǀ tej negnuſni daj. ed. ž nezhiſtoſti je bila podana ǀ Ieſt dishim, ali drugiga ne, ampak ta negnuſni tož. ed. m dol. ſmrad paklenski ǀ je bilu njemu svishanu de ta mutaski negnusni tož. ed. m dol. greh je tribal ǀ ſo molili … Tiga negnuſniga tož. ed. m ži. Vulkana ǀ pade v'eno teshko, negnusno tož. ed. ž boleſan ǀ rayshi v'njeh negnuſni mest. ed. ž bolesni oſtanit ſi isvolio ǀ ſe ſvoij hzheri prikashe na enim gorezhim lintuornu, kateri duej negnusni im. dv. ž kroti ſo perſy tergali ǀ Oh kaku negnuſni im. mn. m ſo takorshni kupzy ǀ My pak ſmo ene negnusne im. mn. ž muhe, inu shkodlivi zhervizhi ǀ zhèſta, po Kateri te negnuſne im. mn. ž shivali hudih miſly, inu greshnih shejl hodio ǀ kar prezej vſe kapelze nagnusne im. mn. ž shabe rataio ǀ ſa volo naſhijh nagnusneh rod. mn. grehou ǀ od teh nagnusnih rod. mn. gob je bil osdravil ǀ vſe ludij je hotela s'peharjam tèh nagnuſnih rod. mn. lushtu sapelati ǀ ſo en ſpomin teh negnusnih rod. mn. greshnikou ǀ moje velike, inu negnusne tož. mn. m grehe poshlushate ǀ ludje, inu shivina negnusne tož. mn. ž, inu britke rane ſo vshafali ǀ S. Andri je puſtil ſvoj Krish … Iob ſvoje negnuſne tož. mn. ž rane ǀ On je vſel prozh te nagnusne tož. mn. ž rane tem gobaſtom ǀ v'shpot, inu v'negnusne tož. mn. ž bolesni vaſs perpravi ǀ porod ſame volnu vbijeio, inu v' gnoiu, inu negnuſnyh mest. mn. meiſtoh pokopleio ǀ s' temi negnusnimi or. mn. gobami je bil obdan ǀ s'negnusnimi or. mn. gobami od glave do nogh je bil obdan ǀ napolni Egypt s'temi nagnusnimi or. mn. shabamy ǀ s'temy negnusnimy or. mn. gobamy tega greha ſo obdani ǀ s'temy negnuſnimy or. mn. gobami ǀ G. Bug bi nebil Mojſeſſavo ſeſtro s'temij negnuſnimij or. mn. gobamij shtrajfal primer.> vashe ozhij ſo shkodlivishi Kakor ozhij tega basilishka, oblizhe garshi Kakor ene Krote, shnable nagnuſnishi im. mn. ž Kakor tega modraſsa presež.> ta ſadna teh shenskih pershon je bila ta ner negnushnishi im. ed. ž ǀ vaſs poſtavim v'taiſtu mejſtu, kir … ozheſsah bote imeli gorezhe ſolshe … v' noſsu ta ſmrat ner nagnusniſhi tož. ed. m
Vorenc
nečistost ž, F11, amasius, amator, ẛalubleni, lubi v'nezhiſtoſti; aporia, nezhiſtoſt; aporia, vbuṡhtvu, nezhiſtoſt; coinquinatio, nezhiſtoſt; fornicatio, lotria, kurbaria, lotrovanie, nezhiſtoſt; immunditia, immundicies, ṡkrunoba, nezhiſtoſt, neſnaga; impuritas, neſnaṡhnoſt, nezhiſtoſt; obscoenitas, kurblivoſt, nezhiſtoſt, neſnaṡhnoſt, grobúſt; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt; spurcitia, -ae, neſnaga, ṡkrunoba, nezhiſtoſt; Venus, -ris, ena Boginîa te lubeṡni, ali nezhiſtoſti
Celotno geslo
Megiser
nečistost -i samostalnik ženskega spola
SSKJ²
nèodstranljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
ki se ne da odstraniti: neodstranljive ovire / neodstranljiv smrad
Vorenc
nesnaga ž, F23, cloaca, ſmardiṡzhe, lyák, jama te neſnage, neſnage otekanîe; faex, -cis, droṡhje, neſnaga, oſtanki; foeditas, gardoba, neſnaga; impolitia, -ae, leinoba, neſnaga; paedor, -oris, neſnaga, ſmrád; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; ruder, vel rudis, tá neſnaga v'aiṡhilzih; sordes, -dis, ſmety, ſmrád, neſnaga, nezhiſtoſt
Celotno geslo
Megiser
nesnaga -e samostalnik ženskega spola
SSKJ²
nèzamenljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato
2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva
1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato
2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva
SSKJ²
nèzgrešljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í)
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
1. ki ne zgreši: bil je nezgrešljiv strelec / nezgrešljiva puška / ekspr.: vodi ga nezgrešljiv pesniški instinkt; nezgrešljiva presoja
2. ki se ne da zgrešiti, prezreti: ima nezgrešljiv obraz / ekspr. tako obnašanje je njegova nezgrešljiva posebnost velika / knjiž. začutil je nezgrešljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen
- nèzgrešljívo prisl.:
vojaki so nezgrešljivo zadevali cilj
Pravopis
neznôsen -sna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ smrad; poud.: ~ človek |neprijeten, zoprn|; ~ položaj |neprimeren, slab|; umetniško ~a režija |slaba, nekakovostna|; ~o sovraštvo |zelo veliko|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|
neznôsnost -i ž, pojm. (ó) ~ revščine; poud. do ~i razvajen |zelo|
Celotno geslo
Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
SSKJ²
nosíti nósim nedov. (ī ọ́)
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil v galop
// tako držati kaj in (večkrat) hoditi kam z določenim namenom: nositi kamenje v jarek; nositi očetu malico; nosil mu je šivat; nositi prodajat; natakar mu nosi zajtrk v sobo; nositi (solato) na trg, naprodaj / nositi denar v banko / pog. kdo vam nosi kruh kupuje in prinaša; nositi mleko po hišah raznašati
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok je nosil čoln na odprto morje; brezoseb. dim je nosilo proti zahodu; veter nosi pesek, prah, smrad; ekspr. dva voza sta jih nosila v mesto na dveh vozovih so se peljali
b) da kaj prihaja kam: veter jim nosi dež v obraz, prah v oči / ekspr. vozila je na ovinku nosilo s ceste zanašalo
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom povedati mu kaj: nosim vam vesele novice / nositi novice po vasi pripovedovati, razširjati
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kod hodi, se premika: nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj; radovednost je nosila množico po trgu; pren. domišljija ga je nosila od prizora do prizora
// povzročati bivanje, zadrževanje koga kje: vojna jih je nosila po raznih bojiščih / kakšen hudič ga nosi ob tej uri tod okoli; kaj pa tebe nosi po naših krajih
5. s prislovnim določilom delati, da (večkrat) prihaja kaj na določeno mesto: bolnik je s težavo nosil hrano v usta / publ. v času, ko nosi plavalec roko mimo glave, pridejo usta že iz vode premika
6. knjiž. povzročati, da je kdo deležen česa; prinašati: trdili so, da jim nosijo kulturo; tako življenje nosi ljudem mir, srečo; to nosi vsemu smrt / taka burja nosi ladjam brodolome
7. publ. bistveno, odločilno vplivati na kako dejanje, dejavnost: naše akcije ne sme nositi naključje; te sile nosijo zgodovinski razvoj / čeprav ni imel glavne vloge, je nosil vso predstavo; revijo nosi mlajši rod vodi, usmerja
8. z oslabljenim pomenom izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: nositi nove čevlje, hlače; nositi lasuljo; že dve leti nosi isto obleko; nositi odlikovanje, prstan; nositi orožje, revolver / nositi očala, slušni aparat / ta konj še ni nosil sedla ga še niso jahali
9. z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nositi denar pri sebi; nositi ključe s seboj / osebno izkaznico je treba nositi s seboj
10. z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: nositi brado, brke, dolge lase / steklenica nosi tujo etiketo; vejice nosijo dolge trne; pismo nosi njegov podpis; pošiljka nosi žig mariborske pošte / publ.: življenje v mestih nosi evropski pečat; podobno spoznanje nosi tudi njegova druga drama
11. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tiho je nosila svojo bolečino, žalost; v srcu nosi nemir; nositi v očeh obup, smeh / to bolezen je moral že dolgo nositi v sebi / situacija nosi v sebi številne nevarnosti / vsak nosi odgovornost za svoje delo je odgovoren; naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, pojavljanje česa v zavesti, duševnosti osebka: to že dolgo nosim v glavi; že tedaj je nosil v sebi idejo romana; v spominu sem jo nosil lepšo, kot je bila v resnici; to misel je že dolgo nosil s seboj
13. ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile: steblo nosi bujen cvet; snega je toliko, da ga strehe težko nosijo / oporniki nosijo most
// s prislovnim določilom ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: nositi klobuk postrani; roke nosi navadno v žepu; ta pes nosi uhlje spuščene ob glavi / hermelin nosi telo tik ob tleh hodi, se premika s telesom tik ob tleh
14. imeti plod v telesu: koliko časa nosi medvedka, ženska; ko samice nosijo, je lov nanje prepovedan / knjiž. povedala je možu, da nosi tretjega otroka; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča
● ekspr. tedaj so jih začeli dogodki nositi niso več obvladovali, usmerjali dogodkov; ekspr. kmetija slabo nosi daje, prinaša majhno korist; kokoši spet nosijo nesejo; luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; ali pri vas Miklavž nosi v krščanskem okolju ali na večer pred 6. decembrom obdarujete otroke; ekspr. noge ga več ne nosijo ne more več hoditi; ekspr. šel je, kamor so ga noge nosile brez naprej določenega cilja; zastar. tako daleč ne nosi nobena puška ne nese; ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar ga zemlja nosi odkar živi; pog. nositi blato v hišo prihajati z blatnimi čevlji; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; fantek nosi očetovo ime ima ime, se imenuje po očetu; jezikosl. žarg. naglas nosi drugi zlog naglas je na drugem zlogu; pog., ekspr. na hrbtu nosim že sedmi križ star sem že sedemdeset let; publ. geni nosijo dedne lastnosti imajo in prenašajo; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, ošaben; ekspr. že dva meseca nosi puško, vojaško suknjo je pri vojakih; knjiž. griček nosi razvaline na vrhu grička so razvaline; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; publ. stroške selitve nosi podjetje plača, poravna; ekspr. glavno težo dela nosita kolegici največ dela, najtežje delo opravljata; star. vodo v Savo nositi opravljati nepotrebno, nekoristno delo; ekspr. nositi zastavo, zvonec biti prvi, zlasti v slabem; ekspr. vse mu nosi na nos, na ušesa pripoveduje, kar ne bi smel; star. saj ne nosi na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; pog., ekspr. nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; ekspr. srca ni ravno na jeziku nosil svojih čustev ni hitro zaupal; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; pog., ekspr. nositi koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. to dekle je že eno leto nosil v srcu je bil vanjo zaljubljen; tekel je, kolikor so ga noge nosile kolikor hitro je mogel; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. nosi vas vrag, kako ste sitni izraža močno jezo, nejevoljo; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
1. držati kaj navadno težjega tako, da prehaja vsa teža na osebek, in (večkrat) hoditi: nositi kovček; nositi opeko, vreče; nositi ranjenca; nositi na glavi, v rokah; nositi v košari, s škafom; težko nositi / konj ga je nosil v galop
// tako držati kaj in (večkrat) hoditi kam z določenim namenom: nositi kamenje v jarek; nositi očetu malico; nosil mu je šivat; nositi prodajat; natakar mu nosi zajtrk v sobo; nositi (solato) na trg, naprodaj / nositi denar v banko / pog. kdo vam nosi kruh kupuje in prinaša; nositi mleko po hišah raznašati
2. navadno s prislovnim določilom povzročati:
a) da se kaj premika zlasti po vodi, zraku: tok je nosil čoln na odprto morje; brezoseb. dim je nosilo proti zahodu; veter nosi pesek, prah, smrad; ekspr. dva voza sta jih nosila v mesto na dveh vozovih so se peljali
b) da kaj prihaja kam: veter jim nosi dež v obraz, prah v oči / ekspr. vozila je na ovinku nosilo s ceste zanašalo
3. nav. ekspr. iti h komu z namenom povedati mu kaj: nosim vam vesele novice / nositi novice po vasi pripovedovati, razširjati
4. ekspr., s prislovnim določilom povzročati, da kdo kod hodi, se premika: nemir ga je nosil od vrat do okna in spet nazaj; radovednost je nosila množico po trgu; pren. domišljija ga je nosila od prizora do prizora
// povzročati bivanje, zadrževanje koga kje: vojna jih je nosila po raznih bojiščih / kakšen hudič ga nosi ob tej uri tod okoli; kaj pa tebe nosi po naših krajih
5. s prislovnim določilom delati, da (večkrat) prihaja kaj na določeno mesto: bolnik je s težavo nosil hrano v usta / publ. v času, ko nosi plavalec roko mimo glave, pridejo usta že iz vode premika
6. knjiž. povzročati, da je kdo deležen česa; prinašati: trdili so, da jim nosijo kulturo; tako življenje nosi ljudem mir, srečo; to nosi vsemu smrt / taka burja nosi ladjam brodolome
7. publ. bistveno, odločilno vplivati na kako dejanje, dejavnost: naše akcije ne sme nositi naključje; te sile nosijo zgodovinski razvoj / čeprav ni imel glavne vloge, je nosil vso predstavo; revijo nosi mlajši rod vodi, usmerja
8. z oslabljenim pomenom izraža, da je pri osebku kaj kot oblačilo, oprava: nositi nove čevlje, hlače; nositi lasuljo; že dve leti nosi isto obleko; nositi odlikovanje, prstan; nositi orožje, revolver / nositi očala, slušni aparat / ta konj še ni nosil sedla ga še niso jahali
9. z oslabljenim pomenom, s prislovnim določilom izraža, da je pri osebku kaj, s čimer razpolaga: nositi denar pri sebi; nositi ključe s seboj / osebno izkaznico je treba nositi s seboj
10. z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: nositi brado, brke, dolge lase / steklenica nosi tujo etiketo; vejice nosijo dolge trne; pismo nosi njegov podpis; pošiljka nosi žig mariborske pošte / publ.: življenje v mestih nosi evropski pečat; podobno spoznanje nosi tudi njegova druga drama
11. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: tiho je nosila svojo bolečino, žalost; v srcu nosi nemir; nositi v očeh obup, smeh / to bolezen je moral že dolgo nositi v sebi / situacija nosi v sebi številne nevarnosti / vsak nosi odgovornost za svoje delo je odgovoren; naredi tako, ampak posledice boš nosil sam čutil, trpel
12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža navzočnost, pojavljanje česa v zavesti, duševnosti osebka: to že dolgo nosim v glavi; že tedaj je nosil v sebi idejo romana; v spominu sem jo nosil lepšo, kot je bila v resnici; to misel je že dolgo nosil s seboj
13. ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile: steblo nosi bujen cvet; snega je toliko, da ga strehe težko nosijo / oporniki nosijo most
// s prislovnim določilom ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh: nositi klobuk postrani; roke nosi navadno v žepu; ta pes nosi uhlje spuščene ob glavi / hermelin nosi telo tik ob tleh hodi, se premika s telesom tik ob tleh
14. imeti plod v telesu: koliko časa nosi medvedka, ženska; ko samice nosijo, je lov nanje prepovedan / knjiž. povedala je možu, da nosi tretjega otroka; vznes. ona nosi otroka pod srcem je noseča
● ekspr. tedaj so jih začeli dogodki nositi niso več obvladovali, usmerjali dogodkov; ekspr. kmetija slabo nosi daje, prinaša majhno korist; kokoši spet nosijo nesejo; luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; ali pri vas Miklavž nosi v krščanskem okolju ali na večer pred 6. decembrom obdarujete otroke; ekspr. noge ga več ne nosijo ne more več hoditi; ekspr. šel je, kamor so ga noge nosile brez naprej določenega cilja; zastar. tako daleč ne nosi nobena puška ne nese; ekspr. ni vreden, da ga zemlja nosi slab, ničvreden je; ekspr. revež je, odkar ga zemlja nosi odkar živi; pog. nositi blato v hišo prihajati z blatnimi čevlji; pog., ekspr. nositi glavo v torbi biti v neprestani življenjski nevarnosti; pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim; nositi glavo pokonci biti ponosen, samozavesten; ekspr. vse, kar nosi hlače, mora pod orožje vsi (odrasli) moški; iron. v tej družini pa žena hlače nosi odloča, ukazuje; fantek nosi očetovo ime ima ime, se imenuje po očetu; jezikosl. žarg. naglas nosi drugi zlog naglas je na drugem zlogu; pog., ekspr. na hrbtu nosim že sedmi križ star sem že sedemdeset let; publ. geni nosijo dedne lastnosti imajo in prenašajo; ekspr. visoko nosi nos je domišljav, ošaben; ekspr. že dva meseca nosi puško, vojaško suknjo je pri vojakih; knjiž. griček nosi razvaline na vrhu grička so razvaline; ekspr. on nosi roge njegova žena ima spolna razmerja, spolne odnose z drugimi moškimi; publ. stroške selitve nosi podjetje plača, poravna; ekspr. glavno težo dela nosita kolegici največ dela, najtežje delo opravljata; star. vodo v Savo nositi opravljati nepotrebno, nekoristno delo; ekspr. nositi zastavo, zvonec biti prvi, zlasti v slabem; ekspr. vse mu nosi na nos, na ušesa pripoveduje, kar ne bi smel; star. saj ne nosi na čelu zapisano, kaj misli na zunaj se ne vidi; ekspr. nositi srce na dlani vedno očitno kazati svoja čustva; pog., ekspr. nositi kaj samo na jeziku govoriti eno, čutiti, ravnati pa drugače; ekspr. srca ni ravno na jeziku nosil svojih čustev ni hitro zaupal; ekspr. zmeraj so ga na rokah nosili zelo negovali, razvajali; zelo obzirni, pozorni so bili do njega; pog., ekspr. nositi koga po zobeh obrekovati, opravljati ga; ekspr. to dekle je že eno leto nosil v srcu je bil vanjo zaljubljen; tekel je, kolikor so ga noge nosile kolikor hitro je mogel; lažje bi ga nosil kot poslušal zelo neprijeten, nadležen je; ekspr. nosi vas vrag, kako ste sitni izraža močno jezo, nejevoljo; preg. dokler prosi, zlata usta nosi dokler prosi, govori zelo prijazno, hvaležno
- nosíti se s prislovnim določilom
1. ekspr. ponosno, samozavestno hoditi, stopati: poglej jo, kako se nosi; dekle se je nosilo mimo gruče fantov; nosi se pokonci; nosi se kot pav, kot sveča / po pisarni se zdaj nosi njegov naslednik
2. knjiž. premikati se, gibati se: voda se je nosila čez kamenje; po dolini se še nosi megla; hlapi se nosijo kvišku / ptiči se nosijo po vejah skačejo
// širiti se, razširjati se: skozi mrak se nosi pesem flavte
3. ekspr. vesti se, obnašati se: čudno, domače, ošabno se nosi; nosi se po gosposko, čeprav ima zakrpano obleko / ob takem bogastvu bi se lahko nosila, pa se ne bila ponosna, domišljava
4. biti oblečen, oblačiti se: hotela se je nositi po najnovejši modi, po starem
5. biti trpežen in se ne mečkati: to blago se je zelo dobro nosilo / kako se nosi tak pulover
● star. dejal je, da se nad revežem lahko vsak nosi znaša
- nosèč -éča -e
1. knjiž. deležnik od nositi: noseč težko breme, se je zgrudil; lepo vreme noseči veter
2. navadno v ženskem spolu ki ima v telesu plod: noseča ženska; žena je že štiri mesece noseča / bila je noseča s poročenim moškim; sam.: prehrana nosečih
- nóšen -a -o:
knjiž. dež, nošen od vetra
♦ šport. nošena žoga pri igrah z žogo odbitje, met žoge, pri katerem se ta zadržuje v roki dalj, kot je dovoljeno
SSKJ²
obležáti -ím dov. (á í)
1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča
// ostati v takem položaju
a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi
b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal
2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh
// ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima
3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah
4. uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži
● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena
1. ostati v ležečem položaju: pijanec je sredi ceste padel in obležal; obležati kot mrtev; obležati kot snop, vreča
// ostati v takem položaju
a) zaradi določene poškodbe, izgube življenja: stepli so se in eden je obležal; obležati v krvi
b) zaradi bolezni: dobila je vročino in obležala; obležati za dva meseca; obležati za pljučnico
// z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: udaril je z glavo ob zid in mrtev, nezavesten obležal
2. ostati na podlagi z daljšo, širšo stranjo: vse drogove so postavili, le eden je obležal / odšli so, listek pa je neopažen obležal na tleh
// ostati kje sploh: smrad je dolgo časa obležal nad dolino / z oslabljenim pomenom senca nezaupanja je obležala med njima
3. navadno s prislovnim določilom obstati v ležečem položaju: kovanec se je zatrkljal po tleh in obležal v kotu; priletel je šopek in obležal pri njenih nogah
4. uležati se: pustiti gnoj obležati; sadje bo okusno, ko se obleži
● ekspr. roman je obležal v urednikovi miznici ni bil objavljen; sneg je obležal ni skopnel; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; ekspr. obležal je na Doberdobu padel je, bil (v boju) ubit; ekspr. povej, kaj ti je obležalo na duši, na srcu kaj te teži, vznemirja; ekspr. ta krivica mu je obležala na duši zaradi te krivice se čuti krivega; se čuti prizadetega; ekspr. ta naloga je obležala na njegovih ramenih za to nalogo je ostal odgovoren on; ekspr. marsikateri jelen je že obležal pod njegovo kroglo marsikaterega jelena je že ustrelil; pog., ekspr. ta človek mi je obležal v želodcu mi je ostal zoprn, mi vzbuja odpor zaradi kakega svojega dejanja; jed mi je obležala v želodcu ostala dalj časa neprebavljena
- obležán -a -o:
obležano vino
Svetokriški
obsojen -a prid. obsojen: sa tiga volo on tudi je bil k' ſmerti obſojen im. ed. m, inu je mogal umreiti ǀ de na gauge ie bil obſoien im. ed. m ǀ leta dua pak katera ſta letu resnesla, ſta bila shelma sapopadena, inu k' ſmerti obſojena im. dv. m ǀ bote obſojeni im. mn. m v' to paklesko galeo ǀ bodo vashe dushe, kakor koſhe ſmerdele, inu v'ta paklenski ſmrad bodò obsojene im. mn. ž ǀ je ena keha polna kryvizhnih ludy k'tej grenki ſmerti obſojenih rod. mn. → obsoden
Celotno geslo
Megiser
oddurnost -i samostalnik ženskega spola
Svetokriški
odgrniti -nem dov. odgrniti: ta mertvi odgarne 3. ed. ſvoj gorezhi plajsh, inu en takorshen ſmrad sapuſtij (II, 246)
Celotno geslo
Sinonimni
ostáti ostánem dov.
1.
2.
3.
4.
5.
s smiselnim osebkom v dajalniku izraža, da je kaj za koga še edino mogoče, primerno
SINONIMI:
SSKJ²
ovohávati -am nedov. (ȃ)
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
1. vohajoč se približevati na več mestih: pes ga je ovohaval in mahal z repom; živali sta se prijazno ovohavali
2. zaznavati, ugotavljati z vohom: ovohavati hlapljive snovi / ovohavati smrad vohati, duhati
3. ekspr. s prikritim poizvedovanjem, iskanjem prizadevati si priti do česa: dolgo so ovohavali njihovo skrivališče, pa ga niso našli
// s prikritim opazovanjem ugotavljati mnenje, mišljenje drugega: previdno so se ovohavali
● ekspr. fant je ovohaval motor od vseh strani ogledoval; ekspr. podjetni časnikar je spretno ovohaval zasebno življenje znanih ljudi si prizadeval o njih čim več izvedeti
Svetokriški
peklenski -a prid. peklenski: Perpravij ta paklenski im. ed. m goluff to bogo dusho v'greh ǀ sakaj ſi ti paklenska im. ed. ž spaka to lepo Dekilzo obſsedil ǀ variteſe de ne bodte sapelani od tiga paklenskiga rod. ed. m sapelauza ǀ sazhne od martre paklenske rod. ed. ž pridigovat ǀ de bi li is paklenſke rod. ed. ž martre ſe mogla reſhit ǀ shpisha te paklenskæ rod. ed. ž Salamandre ratali ǀ grenki kelih poklenske rod. ed. ž martre ǀ dokler je bila enu maihinu mejſta temu paklenskimu daj. ed. m jeshu skuſi govorjeine dala ǀ mejſta neperpuſtite temu peklenskimu daj. ed. m jeshu ǀ odpushajne vaſhih grehou bodete doſegli, paklenski daj. ed. ž martri bodete odshli ǀ Annaite ſe tedaj shem, pleſſa, pyanſtua, de bote peklenski daj. ed. ž martri odshli ǀ de bi yh k'vezhni paklenske daj. ed. ž martri obſodil ǀ v'ta paklenski tož. ed. m ſmrad bodò obsojene ǀ v' ta nebeſki ſkedejn, ali pak v' ta paklenſki tož. ed. m ogin ǀ hudizhy v'ta peklenski tož. ed. m ogin ſo ga pokopali ǀ je stvaril zhloveKa niKar vshe sa ta paKlenshi tož. ed. m ogin, temuzh sa tu NebeshKu Krailestvu ǀ ſo bily tiga paklenskiga tož. ed. m ži. lintvorna premagali ǀ vaſs bode v'to paklensko tož. ed. ž jezho vergal ǀ de bi taku to paklenſko tož. ed. ž spako pregnala ǀ bote obſojeni v' to paklesko tož. ed. ž galeo ǀ leta shuga tebe v'jetie paklenshie tož. ed. s poſtavit ǀ hudizhom bò ſapovedal tebe v'tu paklensku tož. ed. s jetie ſapreiti ǀ shejo v' paklenskem mest. ed. m ogniu terpeti ǀ v'paklenskim mest. ed. m ognju negorimo ǀ S' letem paklenskem or. ed. m Lintvornam ti ſe imash voiskovati ǀ kadar Eva bi bila vſesha saperta, inu s' tem pakleskem or. ed. m jesham bi ne bila, govorila ǀ Lucifer s'ſvojo paklensko or. ed. ž vojsko bo obſedil vasho bogo dusho ǀ dua paklenska im. dv. m trobentarja … ſazhneta trobentat ǀ slabi rataio taku de ty paklenski im. mn. m Philistery yh premagaio ǀ de bi ty paklensky im. mn. m volky reſtargali te greshne dushe ǀ So kakor ene paklenske im. mn. ž jezhe, polne sludjou ǀ te paklenske im. mn. ž/s vrata nebodò samogle taiſto premagati ǀ Te vrata paklenska im. mn. s ſe ſo bile odperle ǀ je bil takrat v'mreshe teh paklenskih rod. mn. lovizu padil ǀ vy ſnate tulikajn hudyh, neſramnijh, klaferskijh, inu paklenskyh rod. mn. beſſedij ǀ Sim hodil v' temmi pruti tem paklenskem daj. mn. temnizam ǀ je shal k'poklenskem daj. mn. uratam ǀ lahku te peklenske tož. mn. m ſaurashnike premagaio ǀ do vekoma te paklenske tož. mn. ž ſpake, katerim ſte shlushili, bote gledali ǀ vſaku lejtu enkrat gre pred urata paklenske tož. mn. ž/s ǀ bote pred urata paklenska tož. mn. s prishli ǀ na gaugah paklenskih mest. mn. ǀ bi jo reshil pred temy paklenskimy or. mn. ſaurashniki ǀ veliku hudizhu s' puklenskimy or. mn. ketenamy ſveſaniga ſo pelali Zapisi s korenskim e so zelo redki in skoraj v celoti omejeni na peto knjigo.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- 6
- ...
- 8
- Naslednja »
Število zadetkov: 156
Dostopnost