Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
nevẹ́sta, f. 1) die Braut; sramuje se kakor kmetiška n.; — 2) bratova žena, C., Prim.-Erj. (Torb.), BlKr., jvzhŠt.; — 3) sinova žena = snaha, M., Z., Dalm., Trub., Prim.-Erj. (Torb.), Štrek.
Pleteršnik
Pleteršnik
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
snéja tudi snéha -e ž
1. nevesta: Szneja ednoga vlaskoga poszesztvara csi AI 1875, br. 1, 2; Sztarisinom ſznehé k-mô'si proſziti SIZ 1807, 3; Gda Sztarissina ſznehou ſzproſzi SIZ 1807, 5
2. snaha: Nurus Szneha KMS 1780, A8b; Razdili ſze ſzvekrva prouti ſznehej KŠ 1771, 214; Ár ſzam priſao odlocsávat csloveka, ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; on nyim nebráni divojke i sznehé obsziliti KOJ 1848, 70
1. nevesta: Szneja ednoga vlaskoga poszesztvara csi AI 1875, br. 1, 2; Sztarisinom ſznehé k-mô'si proſziti SIZ 1807, 3; Gda Sztarissina ſznehou ſzproſzi SIZ 1807, 5
2. snaha: Nurus Szneha KMS 1780, A8b; Razdili ſze ſzvekrva prouti ſznehej KŠ 1771, 214; Ár ſzam priſao odlocsávat csloveka, ſznehou prouti ſzvekrvi ſzvojoj KŠ 1771, 34; on nyim nebráni divojke i sznehé obsziliti KOJ 1848, 70
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
Svetokriški
Tamar -e in nepreg. ž osebno lastno ime Tamara: Thamar im. ed. en dan shlejzhe ſvoj trorarski gvant ǀ zhes try meſize sazhne Thamar im. ed. shroka prihajat ǀ proſſi de bi knjemu prishla kuhat njega popoli ſeſtra Thamar im. ed. ǀ Iuda je imel vekshi greh Kakor Tamar im. ed. ǀ Kadar tu shlishi Tahmar im. ed. Rihtnim hlapzom da en persten, inu eno palzo ǀ s'beſſedami Davidave Hzhere Thamar rod. ed. ǀ Amnon ſijn Davidou je bij poſili ſvoij sestri Thamar daj. ed. divishtvu vſel ǀ Ie vidil Aman to lepo Thamar tož. ed. ǀ Iuda, Kateri mozhnu ſe je bil reſerdel zhes to Vduvo Tamar tož. ed. ǀ ſapovej rihtnim hlapzom garmado perpravit, Thamaro tož. ed. vlovit, inu shivo ſeshgati ǀ Amana s' ſvojo ſeſtro Thamar or. ed. 1. Tamára, lat. V Thamar, Judova snaha in Erova žena (SP 1 Mz 38,6) 2. Tamára, lat. V Thamar, Davidova hči in Absolomova sestra (SP 2 Sam 13,1)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje16
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Celotno geslo
eSSKJ16
erbič -a samostalnik moškega spola
1. kdor dobi premoženje po umrlem; SODOBNA USTREZNICA: dedič
1.1 kdor neposredno po kom drugem pridobi določene pravice; SODOBNA USTREZNICA: naslednik
2. navadno s prilastkom, v krščanstvu kdor je zaradi vere v Kristusa deležen večne sreče v nebeškem kraljestvu
FREKVENCA: 203 pojavitve v 33 delih
Število zadetkov: 11
Dostopnost