Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
s 1., (pred samoglasniki in zvenečimi soglasniki z, pred s, z, š, ž tudi sə̀, pred nj tudi ž), I. praep. A) c. gen. 1) na vprašanje: odkod? tam, kjer bi na vprašanje: kje? stal predlog "na" z lokalom: von — herab, von: s konja pasti, z mize vleči; sə strehe zmetati sneg; vse je teklo ž njega (z njega), (der Schweiß) rann von ihm herab; tresk je udaril z neba; s postelje vzeti rjuhe; z one strani se pripeljati, von jener Seite her gefahren kommen; Majar'ca pride z vode, Npes.-Vraz; s Koroškega, aus Kärnten (prim. na Koroškem, in Kärnten); z Dunaja priti, von Wien kommen (prim. na Dunaju); — pred prislovi: z daleč, von ferne (tudi: zdaleč); s tod = odtod (tudi: stod), C.; — 2) v časnem pomenu: s konca, s prvega, anfänglich; z mladega, von Jugend an; — 3) znači vzrok: s tega, daher, deshalb: s tega so hudo ime pri Judih imeli, Krelj; s tega je zbolel, Levst. (Rok.); s prav važnih vzrokov, DZ.; (prim. iz); — 4) način: z večine, größtentheils, C., nk.; z lahka, auf eine leichte Weise (nav. zlahka), z lepa (zlepa), auf gütlichem Wege; s kratka (skratka), kurzum, Jan., nk.; — (mnogokrat se meša s predlogom "iz", od katerega dostikrat ga ni moči več ločiti, Mik. (V. Gr. IV. 529., 570.)); — B) c. acc. 1) (redkokedaj) znači kraj, kjer je kaj: s konec mesteca je bila stena, Ravn.-Mik.; — 2) nam. raz c. acc.: z mizo pasti, z Belo, z Visoko priti, Gor.-Mik.; — s pridigo pozvoni, kadar duhovnik raz pridižnico stopa, Breznica (Gor.); — II. praef. znači, da se kaj s česa, od zgoraj doli premika: seno z voza zmetati; s konja səsesti, vom Pferde herabsteigen, Mik.; sneti klobuk z glave, s klina.
Pleteršnik
skídati 2., -kȋdam, vb. pf. zusammenschaufeln; sneg na kup s.
Pleteršnik
skopnẹ́ti, -ím, vb. pf. zerthauen, vergehen (vom Schnee): sneg je skopnel; — (pren.) od strahu s., vor Schrecken vergehen, Z.
Pleteršnik
skǫ́rjast, adj. rauhrindig, krustenartig, krustig, Cig., Jan., Cig. (T.); zmrzli, skorjasti sneg, Jurč.
Pleteršnik
slẹpíti, -ím, vb. impf. blenden, Cig., Jan., Cig. (T.); sneg je tako bel, da oči slepí, Dalm.; — verblenden, bethören, täuschen; norska ljubezen te zdaj slepi, da ne vidiš, Jap. (Prid.); Si videl čislati le to med nami, Kar um slepi z gol'fijami, lažami, Preš.; schwindeln, Sand in die Augen streuen: kaj tu slepiš? Ig (Dol.), Tolm.
Pleteršnik
snẹ̑g, snẹga, snẹgȃ, m. 1) der Schnee; s. gre, es schneit; s. je zapadel, es ist viel Schnee gefallen, Cig.; s. se joče = s. se taja; južen s., thauiger Schnee; suh, droben s.; zeleni s., der Firnschnee, Erj. (Min.), Gor.; pl. snegovi, Schneemassen; to me toliko skrbi, kakor lanski sneg, za to toliko maram, kakor za lanski sneg = das kümmert mich gar nicht; — 2) das Weiße in der unreifen Haselnuss, Cig.
Celotno geslo Pohlin
sneg [snẹ̑g snegȃ] samostalnik moškega spola

sneg

Celotno geslo Hipolit
sneg (sneg, sneh) samostalnik moškega spola
Vorenc
sneg m, F6, ningit, ſneṡhy, ſnéh grè; nivarius locus, meiſtu ṡa ſnéh darṡhati, hraniti; nivatus, -a, -um, v'ſnégi hlajen; niveus, -a, -um, ſniṡhèn, kakor ſnég; nivosus, -a, -um, polhen ſnigá; nix, ſnég
Svetokriški
sneg -a m sneg: ſneih im. ed. je ena mehka, inu slaba rejzh ǀ de ſi glih deſs, inu ſnejh im. ed. grè ǀ oblezhilu pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh im. ed. ǀ de deſs vaſs nebo ſmozhil de sneih im. ed. nebo na vasho hisho padil ǀ Njega laſij ſo bily beli kakor padani ſmejh im. ed. ǀ nanaglem ena kepa ſnigà rod. ed. perleti ǀ nimam ni deshia, ni tozhe, ni ſniga rod. ed., ni oblaku, ni ſtrel ǀ hrani shaz tiga snegâ rod. ed., ali te tozhe ǀ tam nihdar nej deshia, snejga rod. ed., inu vejtra ǀ Pſalmiſt David ſneih tož. ed., inu tozho veliku shtima ǀ nemara sa mres, sa ſnejh tož. ed., sa blatu, sa neuarnosti ſvojga lebna ǀ ſagleda na ſnejgu mest. ed. leshati, eniga ſilnu lepiga isvoleniga, inu zartaniga bobzha, kateru milu ſe je jokal ǀ po nozhi, po blati, inu po ſnègi mest. ed. ǀ s' ſnegam or. ed., inu tozho ǀ jutri bote s' ſnejgam or. ed. hrib pokrit vidli ǀ s'ſnegam or. ed. gvanta ſvoje sholnerje, inu s'ledam yh shpisha
Celotno geslo Megiser
sneg -a samostalnik moškega spola
Besedje16
sneg sam. m ♦ P: 25 (TE 1555, TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1574, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Hipolit
sneh samostalnik moškega spola

GLEJ: sneg

Prekmurski
snéjg tudi snég -á m sneg: Nix Sznejg KMS 1780, A7; Sznejg Hó KM 1790, 92a; liki ſzneig bejli bodo KŠ 1754, 210; i gvant nyegov bejli kako ſznejg KŠ 1771, 97; pokázalo sze, ka sznêg szetvam skôdo AI 1875, kaz. br. 8; Etak od ſznejga bilejsi bom KŠ 1754, 254; Ne boji ſze za hi'zo od ſznejga KŠ 1771, 817; i v tom najvékšem zápihi snegá domo nájdejo AI 1878, 8; szam vö vzéo szvoj sznêg-bêli robcsec AI 1875, br. 2, 7
Pleteršnik
snẹ̑žəc, -žca, m. dem. sneg.
Pleteršnik
snẹ̑žək, -žka, m. dem. sneg.
Vorenc
snežen prid., F2, nivalis, -le, ſniṡhèn; niveus, -a, -um, ſniṡhèn, kakor ſnég
Pleteršnik
snẹ̑žič, m. dem. sneg, Jan. (H.).
Vorenc
snig, snižen ipd. gl. sneg snežen ipd.
Pleteršnik
srẹ̑nast, adj. 1) mit Rauhreif bedeckt, Dol.; — 2) harsch: srenasti sneg, Mur., Cig.
Število zadetkov: 143