Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Sinonimni
révež2 povdk.
ekspr. izraža, da je kdo v stanju, ki vzbuja sočutje in usmiljenje
SINONIMI:
zastar. nebore4, ekspr. reva, ekspr. revče, ekspr. revček, ekspr. revše, ekspr. siroče, ekspr. siromak, ekspr. sirota2, ekspr. sirotče, ekspr. sirote, ekspr. sirotec, nar. sirotej, ekspr. sirotek, ekspr. sirotež, ekspr. ubog2, ekspr. ubožček2, ekspr. ubožec2
GLEJ ŠE SINONIM: slaboten2
Celotno geslo Sinonimni
sočustvováti -újem nedov.
s kom čutiti, izražati sočutje
SINONIMI:
ekspr. čutiti, knj.izroč. sočutiti, knj.izroč. sotrpeti, knj.izroč. žalostiti se
Celotno geslo Sinonimni
sočúten -tna -o prid.
ki vsebuje, izraža sočutje
SINONIMI:
ekspr. milosten, knj.izroč. sožalen, zastar. žalen
Celotno geslo Sinonimni
sočútje -a s
čustvena prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju kogapojmovnik
SINONIMI:
zastar. sočustvo, knj.izroč. sočutnost, ekspr. sotrpljenje, knj.izroč. sožalje
Celotno geslo Sinonimni
trágičnost -i ž
dejstvo, da kaj vzbuja sočutje, žalost
SINONIMI:
ekspr. tragika
Celotno geslo Sinonimni
trágikómičen -čna -o prid.
ki vzbuja sočutje, žalost in smeh
SINONIMI:
Celotno geslo Sinonimni
trágikómičnost -i ž
dejstvo, da kaj vzbuja sočutje, žalost in smeh
SINONIMI:
ekspr. tragikomedija
Celotno geslo Sinonimni
vzbudíti -ím dov.
kaj povzročiti, da kaj nastane
SINONIMI:
zbuditi, ekspr. izzvati, knj.izroč. obuditi, knj.izroč. pobuditi, ekspr. podžgati, publ. pokreniti, knj.izroč. predramiti, ekspr. sprožiti1, knj.izroč. vzdramiti, knj.izroč. zdramiti
GLEJ ŠE SINONIM: zbuditi
GLEJ ŠE: navdušiti, odmevati
Celotno geslo Sinonimni
žàl6 povdk.
1.
komu izraža, da kdo doživlja neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega
SINONIMI:
ekspr. hudo3
2.
komu koga izraža žalost, sočutje s kom zaradi njegovih težav, neprijetnosti
SINONIMI:
zastar. žaliti se
3.
komu česa izraža nezadovoljstvo, pridržek ob porabi, uporabi, dajanju česa
SINONIMI:
zastar. žaliti

Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

Celotno geslo Vezljivostni G
budíti se -ím se nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, čustvenostno
kaj nastáti, razvíti se
(V tem času) se že budijo ptice.
Celotno geslo Vezljivostni G
iskáti íščem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se hoteti videti koga/kaj
(V leksikonu) je iskal napake.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si doseči koga/kaj
(V mestu) je iskal delo in stanovanje.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prizadevati si ugotoviti koga/kaj
Svojce so iskali po časopisih in po radiu.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj želeti, hoteti kaj 'stanje/lastnost'
Iskal je sočutje.
5.
v zvezi s hoditi, iti kdo/kaj prizadevati si dobiti koga/kaj k/h komu/čemu / v/na/pred/za kaj / kam
Šla je iskat tolažbo k materi.
Celotno geslo Vezljivostni G
nájti nájdem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj premi kaj oč se nepričakovano videti koga/kaj
(V leksikonu) je našel napake.
2.
kdo/kaj premi kaj oč se načrtno dobiti koga/kaj
(Na cesti) je našel izgubljeno stvar.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno dobiti, ugotoviti koga/kaj
(V mestu) je našla delo in stanovanje.
4.
kdo/kaj odkriti, poiskati koga/kaj
Rdeči križ ji je našel sina.
5.
navadno v 1. ali 2. osebi, v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti koga/kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med/nad/pod kom/čim / kje / kod
To rastlino najdemo tudi v naših krajih.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj imeti/dobiti kaj v/na/pri/ob kom/čem / pred/za/med kom/čim / kje / kod
Pri njem je našel sočutje.
Celotno geslo Vezljivostni G
vzbudíti -ím dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj povzročiti kaj
(V njem) je vzbudil sočutje.
2.
v pomožniški vlogi, kot vez kdo/kaj povzročiti kaj 'pojav, stanje, lastnost'
Tovrstni dražljaji vzbudijo čute.
3.
iz elektrotehnike kdo/kaj povzročiti, zagnati kaj
Vzbudili so električno napetost.
4.
iz fizike kdo/kaj povzročiti, zagnati kaj
Vzbudili so fluorescenco.

Slovar neglagolske vezljivosti

Celotno geslo Vezljivostni NG
poslúh-asamostalnik moškega spola
  1. razločevanje tonov
    • posluh pri čem, kje
  2. dojemanje, sprejemanje
    • posluh do česa/koga
    • , posluh pri čem/kom, kje
    • , posluh za kaj
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • posluh za

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo Frazemi
kopíto Frazemi s sestavino kopíto:
bíti po ênem kopítu, bíti po ístem kopítu, člôvek stárega kopíta, hudíčevo kopíto, íti po ênem kopítu, kopíta (kopíto) trébiti kómu, móž stárega kopíta, natégniti kóga/kàj na kopíto, nategováti kóga/kàj na kopíto, natézanje kóga/kàj na kopíto, po ênem in ístem kopítu, po ênem kopítu, po ístem kopítu, po stárem kopítu, pobráti kopíta, pobráti šíla in kopíta, trísto kopít(ov)
Celotno geslo Frazemi
kóža Frazemi s sestavino kóža:
báti se za svôjo kóžo, bíti krváv pod kóžo, bíti v dôbri kóži, bíti v kóži kóga, bíti v slábi kóži, dobíti kúrjo kóžo, dôbro se počútiti v svôji kóži, doživéti kàj na lástni kóži, dragó prodáti svôjo kóžo, dréti se, kot bi dajáli kóga iz kóže, držáti se [kóga/čésa] kot klòp [kóže], iméti debélo kóžo, iméti kóžo debélo kot slòn, iméti kúrjo kóžo, iméti slônjo kóžo, iméti slônovo kóžo, iméti tŕdo kóžo, izkúsiti kàj na lástni kóži, kómu je kàj písano na kóžo, kričati, kot bi dajáli kóga iz kóže, kúrja kóža, móker do kóže, na lástni kóži, ne bíti v dôbri kóži, ne môči iz kóže kóga, ne môči iz [svôje] kóže, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, nosíti svôjo kóžo napródaj, občútiti kàj na lástni kóži, odnêsti célo kóžo, odnêsti zdrávo kóžo, oskúbsti kóga do kóže, preizkúsiti kàj na lástni kóži, premóčen do kóže, premočíti do kóže, prepričati se na lástni kóži, reševáti svôjo kóžo, rešiti svôjo kóžo, s kóžo in kostmí, sáma kóst in kóža je kóga, skočíti iz kóže, slabó se počútiti v svôji kóži, trésti se za svôjo kóžo, vólk v óvčji kóži, vpíti, kot bi dajáli kóga iz kóže, zlésti pod kóžo [kómu]

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
čutīti čútim nedov.
Celotno geslo Etimološki
simpatȋja -e ž
Celotno geslo Etimološki
sočustvováti – glej sočȗtje
Število zadetkov: 128