- 2. ekspresivno ki je iz preteklih časov in soustvarja, sooblikuje tradicijo
Zadetki iskanja
eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski]
- 1. ki je v zvezi z degustacijo 1.
- 1.1. ki se uporablja pri degustaciji 1.
- 2. ki je v zvezi z degustacijo 1.1.
Celotno geslo
eSSKJ
kméčki kméčka kméčko pridevnik [kméčki]
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
- 1. ki je v zvezi s kmeti 1.; SINONIMI: kmetski
- 1.2. ki se uporablja pri kmetovanju
- 2. ki je v zvezi s podeželskimi običaji ali njihovim prikazom
- 5. ki je tradicionalno zasnovan in vsebuje lokalno pridelane sestavine
FRAZEOLOGIJA: obnašati se kot kmečka nevesta, zdrava kmečka pamet
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
eSSKJ
rastlinják rastlinjáka samostalnik moškega spola [rastlinják]
- 1. zaprt, navadno zastekljen ali s prosojno folijo pokrit prostor za gojenje rastlin
- 1.1. ekspresivno prostor, kraj, kjer je veliko rastlin, cvetja
- 2. ekspresivno kar omogoča, da se kaj razvija, povečuje
Celotno geslo
eSSKJ
satírik satírika samostalnik moškega spola [satírik]
- kdor se ukvarja s pisanjem satir
Celotno geslo
eSSKJ
stánca stánce samostalnik ženskega spola [stánca]
- 1. iz literarne vede osemvrstična kitica, sestavljena iz jambskih enajstercev, s prestopno rimo v prvih šestih verzih in zaporedno rimo v zadnjih dveh verzih
- 1.1. vsebina te kitice
Celotno geslo
eSSKJ
suíta suíte samostalnik ženskega spola [su̯íta]
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
- 1. iz glasbene umetnosti instrumentalna skladba z več krajšimi stavki, navadno plesnimi
- 2. hotelski bivalni prostor iz več med seboj povezanih sob, navadno razkošen
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Suite, angl. suite) iz frc. suite v obeh pomenih, prvotneje ‛spremstvo, vrsta, nadaljevanje, potek, posledica’ < galorom. *sequita iz lat. sequī ‛slediti’ - več ...
Celotno geslo
eSSKJ
tálamus tálamusa samostalnik moškega spola [tálamus]
- iz anatomije vsak od dveh skupkov živčnih celic v sredini velikih možganov, ki prenašajo čutne in motorične dražljaje v možgansko skorjo
Celotno geslo
eSSKJ
vèndar členek [və̀ndar]
I.
II. kot veznik
I.
- 3. izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče
- 4. izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto
- 5. v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek
- 6. uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi
II. kot veznik
- 1. uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi
- 1.1. uvaja besedo ali stavek, ki izpostavlja zadržek, omejitev glede na prejšnji stavek ali besedo
- 1.2. uvaja stavek, ki je glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto nepričakovan
- 1.3. uvaja stavek, ki dodatno pojasnjuje prejšnji stavek
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
SSKJ²
alkôva -e ž (ȏ)
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa; posteljo ima v alkovi materine spalnice; soba z alkovo
SSKJ²
SSKJ²
bahátost -i ž (á)
lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo
lastnost bahatega človeka: njegova bahatost me jezi / soba je opremljena s staromodno bahatostjo
SSKJ²
balkón -a m (ọ̑)
ograjena ploščad, ki moli iz zidu stavbe, navadno stanovanjske, in je z vrati povezana z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu; soba z balkonom
// prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež
ograjena ploščad, ki moli iz zidu stavbe, navadno stanovanjske, in je z vrati povezana z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu; soba z balkonom
// prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež
SSKJ²
balkónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na balkon: balkonska ograja / balkonska soba soba z balkonom / balkonski sedeži
nanašajoč se na balkon: balkonska ograja / balkonska soba soba z balkonom / balkonski sedeži
SSKJ²
biljárden -dna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
nanašajoč se na biljard: sliši se trkanje biljardnih krogel; zelena biljardna miza; biljardna palica / biljardna soba
SSKJ²
SSKJ²
biválnica -e ž (ȃ)
knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
knjiž. prostor, kjer se ljudje podnevi zadržujejo; dnevna soba: imajo samo eno sobo, ki je obenem spalnica in bivalnica; tam so grajske ženske imele svojo bivalnico
♦ žel. prenočišče za železničarje na zadnji postaji proge
SSKJ²
bóljši -a -e prid. (ọ̑)
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
1. primernik od dober: drugi osnutek je boljši kot prvi; skrbeti za boljšo kakovost; zdaj ima boljše pogoje; on je dosti, mnogo, precej boljši kot mi / zamudili so najboljši čas za setev najbolj ugoden / letos je v šoli boljši kot lani ima boljši uspeh
2. ki je višje, bolj kakovostne vrste: ves boljši les izvažajo; knjiga je tiskana na boljšem papirju / gojimo same boljše vrste
// namenjen za posebne, bolj svečane prilike: kupiti boljše čevlje; pripraviti boljše kosilo
3. ekspr. družbeno, družabno višje stoječ: soba za boljše goste; zahajal je v boljše kroge; dekle iz boljše družine
● ekspr. biti v najboljših letih od 30. do 50. leta; šalj. to je moja boljša polovica žena; tega pri najboljši volji ne morem narediti kljub veliki pripravljenosti; sporočite jim naše najboljše želje želje za osebno srečo ob kakem dogodku, prazniku; preg. premislek je boljši kot dan hoda vsaka stvar naj se pred začetkom temeljito premisli; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem; preg. boljša je prva zamera kot druga najbolje je medsebojne odnose kljub morebitni zameri urediti čim prej
- bólje in bóljše prisl.:
bolje bi bilo za vas, če bi takoj odpotovali; zdaj že bolje dela; on zna bolje gospodariti kot oče; začel se je bolje oblačiti; to morate bolje razložiti
● zdaj mu je že bolje se počuti bolj zdravega; preg. bolje drži ga, kot lovi ga bolje se je zadovoljiti s slabšo, a gotovo možnostjo
- bóljši -a -e sam.:
natočil jim je najboljšega najboljšega vina; povejte nam kaj boljšega / kot voščilo za rojstni dan, god želim vam vse najboljše;
SSKJ²
bolníkov -a -o [bou̯nikov-] (í)
svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba; bolnikovo razpoloženje
svojilni pridevnik od bolnik: bolnikova soba; bolnikovo razpoloženje
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- ...
- 30
- Naslednja »
Število zadetkov: 587
Dostopnost