Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
óceten -tna -o [ocətən in ocetənprid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na ocet: ocetna raztopina
 
agr. ocetna kožica kar se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
2. kem., v zvezi ocetna kislina organska kislina, ki nastaja pri fermentaciji sadnih sokov: radikal ocetne kisline; duh po ocetni kislini
    ócetno prisl.:
    ocetno kisel
Čebelarstvo
ócetna kislína -e -e ž
Celotno geslo Sinonimni
ovenéti -ím dov.
zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubiti trdnost, napetost, gladkost
GLEJ ŠE SINONIM: zamreti
SSKJ²
pasterizácija -e ž (á)
agr. pasteriziranje: pasterizacija mleka, sokov
Pravopis
pasterizácija -e ž, pojm. (á) ~ mleka, sokov
SSKJ²
púst2 -a -o stil. prid. (ȗ ú)
1. ki ima malo rastlinja ali je brez njega in je nenaseljen: pred njimi se je razprostiral kamnit, pust svet / njive so še puste prazne, neobdelane
2. ki povzroča duševno stanje neugodja
a) zaradi praznosti, enoličnosti: pozimi je park pust; puste, mračne sobe; ravnina se mi zdi pusta / ob nedeljah so ulice puste / pusti dnevi; njeno življenje je pusto
b) zaradi bledosti, neizrazitosti: puste barve; pusto nebo / pusto jesensko vreme
c) zaradi nezanimivosti, dolgočasnosti: pusto govorjenje, opisovanje
č) zaradi nezanimivega, nezabavnega govorjenja, vedenja: pust človek; ne bodi tako pust
3. ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov: pusto meso
● 
zastar. prodajati v pusto ceno, za pusto ceno skoraj zastonj; star. pusta kmetija opuščena, zapuščena; star. pusto upanje prazno
♦ 
agr. pusti sir sir, ki ima (v suhi snovi) do 15 odstotkov maščobe; kozm. pusta koža izsušena in premalo mastna
    pústo tudi pustó prisl.:
    pusto se držati / v povedni rabi bilo ji je pusto pri srcu
Celotno geslo Sinonimni
púst2 -a -o prid.
1.
ki ima malo rastlinja in je nenaseljen
SINONIMI:
ekspr. mrk2, ekspr. odljuden, knj.izroč. opustel, ekspr. žalosten1
2.
ki nima, ne vsebuje (dosti) maščobe, sokov
SINONIMI:
ekspr. nemasten, nar. rod2, ekspr. suh1
3.
ki povzroča duševno stanje neugodja zaradi praznosti, enoličnosti
SINONIMI:
ekspr. mrk2, ekspr. mrtev1, ekspr. puščoben, ekspr. žalosten1
4.
ki povzroča duševno stanje neugodja zaradi bledosti, neizrazitosti
SINONIMI:
ekspr. mrtev1, ekspr. žalosten1
GLEJ ŠE SINONIM: dolgočasen, nemasten
GLEJ ŠE: masten
Celotno geslo Kostelski
pustˈpüːst -a ˈpistu prid.
SSKJ²
sangríja in sangría -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: sangrija je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih; postreči s sangrijo; tapasi in sangrija / zabava s sangrijo na kateri se streže sangrija / hladna sangrija
SSKJ²
sók -a m, mn. sokôvi tudi sóki (ọ̑)
1. tekočina v rastlinah, ki omogoča rast, razvoj: ta rastlina ima v steblu bel, strupen sok; nekatere žuželke sesajo drevesne sokove; sok korenin, plodov
// tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti: po drevju se začne že v februarju pretakati sok / drevje je v soku
2. tekoča sestavina sadeža: iztisniti sok iz limone; sok rdeče pese
// brezalkoholna pijača, narejena iz te sestavine: piti sok; sirupi in sokovi / borovničev, korenčkov, marelični sok; sadni, zelenjavni sok / elipt., pog. prosim tri soke kozarce, stekleničke soka
3. tekoč izloček nekaterih organov, žlez: matični mleček je sok, ki ga izločajo mlade čebele; dišeči, sladki sokovi cvetov / telesni, živalski sokovi
4. tekočina, ki se izloči pri dušenju, pečenju: dušiti zelenjavo v lastnem soku; sok pečenke
5. ekspr., navadno s prilastkom kar v telesu omogoča življenje, daje moč: mladostni sokovi so fante vedno bolj burili; rudnik jim je izčrpaval ves življenjski sok; rastline črpajo sokove življenja iz zemlje; pren. vstaja je črpala sokove iz podpore prebivalstva; podeželje, zaprto samo vase, brez pravih življenjskih sokov, je komaj životarilo
6. ekspr. kar dela, da je kaj živo, polno: to daje predstavi sol in sok
7. nar. gorenjsko močnik: kuhati, zabeliti sok / ajdov, koruzni sok
● 
nar. niti za sok ni zaslužil zelo malo je zaslužil; ekspr. dal je družbi življenjski sok svojih najlepših let življenjsko moč; pesn. sok srca kri; knjiž. upijaniti se od soka trte z vinom; ekspr. skozi osebe romana se pretaka resnični sok življenja osebe romana so življenjsko prepričljive, kot žive
♦ 
agr. bistri sok sadni sok iz filtriranega iztisnjenega soka; kašasti sok sadni sok iz zdrobljenih, zmletih sadežev; matični sok iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; naravni sok; sladkorni sok pridobljen iz sladkorne pese ali sladkornega trsta; biol. celični sok raztopina organskih in anorganskih snovi v rastlinski celici; prebavni sokovi izločki prebavnih žlez z encimi, ki razkrajajo hrano pri prebavljanju; želodčni sok prebavni sok, ki ga izloča želodčna sluznica; med. telesni sokovi po Galenu arterijska in venozna kri, sluz in žolč
Čebelarstvo
srédnje črevó -ega -ésa s
SSKJ²
sterilizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od sterilizirati: steriliziranje kirurških instrumentov / steriliziranje mleka, sokov / lonec za steriliziranje / steriliziranje mačk; steriliziranje iz zdravstvenih razlogov
SSKJ²
súkus -a m (ȗ)
1. agr. iz rastlin pridobljen naravni sok kot surovina za izdelavo sadnih sokov, sirupov; matični sok: malinov sukus
2. knjiž. jedro, bistvo: sukus problema
Čebelarstvo
tánko črevó -ega -ésa s
SSKJ²
uvél in uvèl -éla -o [uveu̯prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: uveli cveti, listi; uvela rastlina / uvela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: uvela koža / ekspr.: uvel obraz; uvele prsi; suhe, uvele roke starca
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzoba, uvela ženica
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: uvela lepota
● 
ekspr. odgovarjati z uvelim glasom neizrazitim, medlim; iron. uvela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila
    uvélo prisl.:
    uvelo viseči listi; 
prim. uveniti
Celotno geslo Sinonimni
uvél -a -o prid.
ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost
SINONIMI:
ovenel, ovenjen, uvenel, uvenjen, knj.izroč. ovel, knj.izroč. vel2
Celotno geslo Sinonimni
uvélost -i ž
stanje, pri katerem zaradi pomanjkanja vode, sokov kaj izgubi trdnost, napetost, gladkostpojmovnik
SINONIMI:
ovenelost, uvenelost, knj.izroč. velost
SSKJ²
vél2 in vèl véla -o [veu̯prid. (ẹ̄ ẹ́; ȅ ẹ́)
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost: vel list, šopek; rastline so vele / vela, nagubana jabolka
// ki je zaradi pomanjkanja tekočine, slabe prehranjenosti izgubil napetost, gladkost: vela koža / ekspr.: vele prsi; vele roke starke
2. ekspr. ki je (v veliki meri) izgubil življenjsko moč: brezzob, vel mož
3. ekspr. ki je (v veliki meri) prenehal obstajati: vela lepota
● 
ekspr. odgovarjati z velim glasom neizrazitim, medlim; iron. vela lepotica lepotica, katere lepota je v veliki meri minila
    vélo prisl.:
    velo se upogibati; 
prim. veniti
Celotno geslo Kostelski
velˈvẹːu̯ ˈvẹːla -ȯ prid.
Celotno geslo Sinonimni
venéti -ím nedov.
zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubljati trdnost, napetost, gladkost
SINONIMI:
veniti, ekspr. mrleti, zastar. sahneti, star. sahniti
GLEJ ŠE SINONIM: slabeti
Število zadetkov: 43