Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
bleskèt -éta m (ȅ ẹ́) knjiž. blesk, blesketanje: blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov
SSKJ
blíšč -a m (ȋ) 
  1. 1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov
    // odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
  2. 2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč
SSKJ
mávrica -e ž (ȃ) barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov
SSKJ
nastréči -stréžem dov., nastrézi nastrézite in nastrezíte; nastrégel nastrégla (ẹ́) s prestrezanjem priti do česa: nastreči deževnico; nastreči (si) roso v dlani / nastreči poln škaf vode / ekspr. sončnih žarkov bom nastregel zate
SSKJ
preobílica -e ž (ȋ) knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
SSKJ
prodréti -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ) 
  1. 1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi
    // z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na sovražnikovo ozemlje
    // šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom
  2. 2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki
  3. 3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil
  4. 4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče
  5. 5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl
    // uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla
  6. 6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave
SSKJ
prosévati -am nedov. (ẹ́) presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča
    prosevajóč -a -e: prosevajoča svetloba
    prosévan -a -o: oblaki, prosevani od sončnih žarkov
SSKJ
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í) 
  1. 1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati ranjence; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
    // delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
    // delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
  2. 2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
    ●     pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
    skrívati se 
    1. 1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo
    2. 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce
      ●       ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno
      ♦       etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti
    skriváje: molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom
    skrivajóč -a -e: skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek
    skrívan -a -o: skrivana ljubezen; skrivano blago
SSKJ
sónčarica -e ž (ọ̑) bolezen zaradi premočnega delovanja sončnih žarkov na nepokrito glavo in gol tilnik: pojdi v senco, da te ne zadene sončarica; dobiti sončarico; znaki sončarice
SSKJ
sónčen -čna -o prid. (ọ̑) 
  1. 1. nanašajoč se na sonce: sončno jedro / sončni žarki; sončna svetloba, toplota / sončni mrk; sončni vzhod, zahod / sončna energija / sončen dan; število sončnih ur v letu; sončno vreme / ustavili so se na sončni jasi; sončno pobočje / njiva ima sončno lego je obrnjena, usmerjena proti soncu; sončno stanovanje / sončni jug / vera v sončnega boga; sončni simboli / sončna kopel; sončne opekline; sončna slepota / sončna očala očala s temno obarvanimi stekli, ki varujejo oči pred ultravijoličnimi žarki; sončna ura ura, ki kaže čas s senco palice, nameščene pravokotno na številčnico
    // sončni kolektor ali sončni zbiralnik naprava, navadno na strehi, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje vode ali zraka; sončna peč naprava, ki izkorišča sončno svetlobo za segrevanje snovi zlasti do visokih temperatur
    // ekspr. sončna krogla sonce; pren., ekspr. sončne višine slave
  2. 2. ekspr. za človeka zelo prijeten: sončni dnevi mladosti; to so njeni najbolj sončni doživljaji; sončne sanje / svetle, sončne barve
    // ki vsebuje, izraža kaj lepega, dobrega, ugodnega: sončna prihodnost; njegovo otroštvo je bilo sončno / ima sončen dom / sončna pesem; stvari so se jim nenadoma zazdele bolj sončne / vse ima svojo sončno in senčno stran
    // ki vsebuje, izraža veliko veselje, srečo: sončen nasmeh; sončno razpoloženje / sončen obraz / sončni toni
    // z oslabljenim pomenom ki poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: sončni optimizem; sončna sreča; poln sončnega veselja
    ●     Sončni kralj Ludvik XIV.; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga; ekspr. jezen je nanj, da bi ga zmlel v sončni prah zelo; publ. sončni vlak vlak za organizirani izlet težjih invalidov; star. sončna roža sončnica; pog., šalj. lahko se pritožiš na sončno upravo nikamor se ne moreš pritožiti; pog., šalj. zaposlen je pri sončni upravi nikjer; sploh ni zaposlen; ekspr. zmeraj je vedra in sončna zelo dobro razpoložena
    ♦     astr. sončni ciklus ali sončni krog doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu; sončni čas po Soncu merjeno trajanje; poletni sončni obrat čas okoli 21. junija, ko doseže Sonce najsevernejšo lego na nebu; zimski sončni obrat čas okoli 21. decembra, ko doseže Sonce najjužnejšo lego na nebu; sončni sistem Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega; sončni veter stalni tok naelektrenih delcev, ki jih oddaja Sonce; sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja; sončna erupcija kratkotrajen svetlobni pojav v kromosferi, nastal zaradi zvečanega sevanja; sončne pege temne tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi zmanjšanega sevanja; sončno leto čas, ki ga porabi Sonce na svoji navidezni poti od enakonočja do naslednjega istovrstnega enakonočja; fiz. sončni spekter; sončna celica silicijeva ploščica, ki deluje kot električni generator, če pada nanjo sončna svetloba; fot. sončna zaslonka cevi podoben nastavek, ki se pritrdi na objektiv, da direktna svetloba ne pade naravnost nanj; meteor. sončni dvor ali sončni halo svetel kolobar okrog sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; obl. sončni plise drobne, v obliki žarkov razporejene gube, navadno na tanjšem blagu; zool. sončni ostriž sladkovodna riba pisanih barv, živeča v Blejskem jezeru, Lepomis gibbosus
    sónčno prisl.: sončno se nasmehniti; sončno rumen cvet; sončno svetla poezija; sončno jasna dejstva / v povedni rabi bilo je sončno in toplo
SSKJ
sónčiti -im nedov. (ọ́ ọ̑) izpostavljati telo, del telesa delovanju sončnih žarkov: sončiti dojenčka; sončiti bolno nogo; fantje plavajo in se sončijo; sončiti se na terasi, ob reki / na skali se sonči kuščar
    sónčiti se ekspr.  
    1. 1. biti, nahajati se kje obsijan s soncem: na pobočju se sonči vas
    2. 2. v zvezi z v biti v veliki meri deležen naklonjenosti koga: sončiti se v ljubezni staršev; sončil se je v njegovi milosti
      ●       ekspr. sončil se je v očetovi slavi tudi on je bil deležen očetove slave; ekspr. sončiti se v svoji slavi biti slaven in čutiti v tem zadovoljstvo
SSKJ
vpíti1 vpíjem dov. (í) sprejeti vase: omet je hitro vpil barvo; tla niso mogla vpiti vse vode; vpiti pline / vpiti toploto sončnih žarkov
    vpíti se preiti v notranjost česa: mazilo se vpije v kožo; pren. lepota pokrajine se je vpila v pesnika
    ●     ekspr. klop se je vpil v kožo zajedel; ekspr. oči so se mu vpile v njen obraz začel jo je željno gledati
    vpít -a -o: vpita voda
SSKJ
zastirálo -a s (á) knjiž. kar kaj zastira: zavese, roloji in druga zastirala / zastiralo svetilke senčnik
// ozon je dobro zastiralo pred preveliko količino sončnih žarkov
Število zadetkov: 13