Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
bleskèt -éta m (ȅ ẹ́)
knjiž. blesk, blesketanje: blesket orožja / pohlepni blesket oči / blesket sončnih žarkov
Celotno geslo Sinonimni
bleščáva -e ž
močna, iskreča se svetloba
SINONIMI:
bleščoba, blišč, knj.izroč. blesk, knj.izroč. blesket, knj.izroč. bleščavica, star. bliščava, star. bliščoba, knj.izroč. glorija
GLEJ ŠE SINONIM: bleščanje, razkošje
SSKJ²
blíšč -a m (ȋ)
1. močna svetloba: blišč ognja me slepi; blišč sončnih žarkov
// odbijanje iskreče se svetlobe: blišč biserov, ledenika
2. knjiž. razkošje, sijaj: nastopal je z vsem bliščem srednjeveškega vladarja; ne mara za zunanji blišč; pren. duhovitost in besedni blišč
Celotno geslo eSSKJ16
donda -e samostalnik ženskega spola
barvni lok na obzorju, ki nastane zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah; SODOBNA USTREZNICA: mavrica
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Celotno geslo eSSKJ
D-vitamin D-vitamina samostalnik moškega spola [dévitamín] tudi [də̀vitamín]
    iz biologije, iz farmacije vsak od skupine vitaminov ali ta skupina vitaminov, topnih v maščobah, ki se pojavlja zlasti v ribjem olju, nastaja pa tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov in s spodbujanjem absorpcije kalcija pozitivno vpliva na kosti; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije D vitamin, iz biologije, iz farmacije vitamin D
ETIMOLOGIJA: ↑D + ↑vitamin
Pravopis
fótoluminiscénca -e ž, pojm. (ọ̑ẹ̑) fiz. |sevanje pod vplivom sončnih žarkov|
Planinstvo
haló -ja m
Celotno geslo eSSKJ
karcinóm karcinóma samostalnik moškega spola [karcinóm]
    iz medicine skupek malignih celic v tkivu povrhnjice kot gradnika večine telesnih organov
STALNE ZVEZE: bazalnocelični karcinom, bazocelularni karcinom, duktalni karcinom, hepatocelularni karcinom, kolorektalni karcinom, ploščatocelični karcinom
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Karzinom prek lat. carcinōma iz gr. karkínōma ‛rak, rakast tvor’, iz karkínos ‛rak (žival)’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]
    1. pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala
      1.1. kar spominja na tako pokrivalo
    2. zgornji, širši del gobe na vrhu beta
      2.1. ta del gobe kot hrana, jed
    3. zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke
    4. iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju
STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...
Farmacija
kozmétični izdélek pri sónčenju -ega -lka -- -- m
SSKJ²
mávrica -e ž (ȃ)
barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicah: mavrica je izginila; ob dežju se je prikazala mavrica; pisana mavrica
// knjiž., ekspr., z rodilnikom velika količina, množina različnih stvari iste vrste: mavrica barv; mavrica čustev, problemov
Celotno geslo Sinonimni
mávrica -e ž
barvni lok na obzorju, nastal zaradi loma sončnih žarkov v vodnih kapljicahpojmovnik
SINONIMI:
nar. mavra2
GLEJ ŠE SINONIM: lestvica
Celotno geslo Kostelski
mavrica ► ˈmaːvr̥ca -e ž
Celotno geslo Sprotni
melanocít samostalnik moškega spola
    iz biologije, iz medicine, navadno v množini celica v koži, ki zlasti pod vplivom sončnih žarkov proizvaja melanin, snov, ki daje koži rjavo, temno barvo 
SSKJ²
nastréči -stréžem dov., nastrézi nastrézite in nastrezíte; nastrégel nastrégla (ẹ́)
s prestrezanjem priti do česa: nastreči deževnico; nastreči (si) roso v dlani / nastreči poln škaf vode / ekspr. sončnih žarkov bom nastregel zate
SSKJ²
preobílica -e ž (ȋ)
knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina: preobilica domnev onemogoča jasno razlago pojava; zaradi preobilice povabil iz tujine zelo malo nastopa doma; preobilica sončnih žarkov povzroča opekline
// zelo velika količina, množina: na večerji so nam postregli s preobilico raznovrstnih jedi; preobilica surovin omogoča poceni proizvodnjo
SSKJ²
prodréti -drèm dov., prodŕl (ẹ́ ȅ)
1. s prislovnim določilom priti kam, premagujoč ovire: prodreti do dna jame / do tu so prodrli predniki današnjih Slovencev / voda lahko prodre tudi sem / vpitje je prodrlo do bolnika v sobi
// z vojaško silo, bojem priti kam na nasprotnikovo ozemlje: četa je prodrla skoraj do središča mesta; prodreti globoko na nasprotnikovo ozemlje
// šah., šport. priti mimo nasprotnika kam v smeri proti določenemu cilju: prodreti do gola, koša / poskusiti prodreti s kmetom
2. s prislovnim določilom zaradi delovanja določene sile priti v kako snov ali iz nje: konica noža ni prodrla v les / kmalu bodo prodrli prvi kočniki
3. priti skozi kaj ovirajočega: skozi oblake je prodrlo nekaj sončnih žarkov / zastar. kol je prodrl ledeno skorjo predrl, prebil
4. ekspr., s prislovnim določilom pojaviti se na drugem mestu, področju, premagujoč ovire: koloradski hrošč je po vojni hitro prodrl tudi k nam / dogodek je že prodrl v časopise / podjetje je prodrlo na tuje tržišče / prodreti v vse pore družbenega življenja
5. ekspr. uveljaviti se, uspeti, premagujoč ovire: upam, da bo prodrl naš kandidat / z načrtom, predlogom ni prodrl
// uveljaviti se, postati priznan, premagujoč ovire: to mnenje, prepričanje je prodrlo; resnica bo zagotovo prodrla
6. s prislovnim določilom spoznati po postopnem, težavnem odkrivanju: prodreti do dna, jedra zadeve; človek je že globoko prodrl v zakone narave
SSKJ²
prosévati -am nedov. (ẹ́)
presevati: sonce komaj proseva skozi oblake / svetloba proseva vrhove dreves / skozi meglo proseva modrina neba / iz njegovih pisem proseva sreča
    prosevajóč -a -e:
    prosevajoča svetloba
    prosévan -a -o:
    oblaki, prosevani od sončnih žarkov
SSKJ²
skrívati -am nedov., stil. skrivájte; stil. skrivála (í)
1. dajati, imeti kaj na takem mestu, da se ne opazi, ne vidi: skrivati blago; kaznovali so ga, ker je skrival hudodelca; skrivati pod posteljo, v kleti; skrivati kaj pred otroki; denar skriva kot kača noge / skrivati obraz v dlani, z ruto / čelo ji skrivajo lasje pokrivajo
// delati, da kdo česa ne more opaziti: skrivati svoja čustva, jezo, ljubezen, žalost
// delati, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skrivati svoj pravi namen; vem, da nekaj skriva pred menoj; skrival je, da je bil že večkrat zaprt
2. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo izraža določilo; imeti: gora skriva še veliko premoga
● pog. ona skriva leta videti je mlajša, kot je v resnici; noče povedati, koliko je stara
    skrívati se 
    1. delati se neopaznega, nevidnega: med vojno se je moral skrivati; razbojniki so se skrivali po gozdovih; pri njem so se skrivali ilegalci; ptice se skrivajo v grmovju; skrivati se pred zasledovalci; izdali so, kje se skriva / mesec se skriva za oblaki; pren. skrivati se pred dolžnostmi, vojaško obveznostjo
    2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se: potok se skriva pod ledom; vas se skriva v zelenju / v pregovorih se skriva ljudska modrost; ne ve, kaj se skriva za temi besedami; za njegovo trdo lupino se skriva plemenito srce
    ●     ekspr. v tem fantu se skrivajo talenti je (zelo) nadarjen; ekspr. skrivati se pred soncem ne izpostavljati se delovanju sončnih žarkov; ekspr. za to razpravo se skriva veliko dela in premišljevanja zanjo je bilo potrebno
    ♦     etn. otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti
    skriváje :
    molčala je, skrivaje razburjenje; oprezoval je, skrivaje se za grmom
    skrivajóč -a -e:
    skrivajoč solze, je stekla iz sobe; skrivajoč se za načela; skrivajoč se človek
    skrívan -a -o:
    skrivana ljubezen; skrivano blago
Celotno geslo Kostelski
skrivati ► skˈriːvat -an nedov.
Število zadetkov: 37