Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
osónčje -a s (ọ̑)
astron. Sonce in nebesna telesa, ki krožijo okoli njega: raziskovati nastanek osončja
// prostor, v katerem so ta telesa: pripravljajo načrte za polete v osončje
SSKJ²
solstícij -a m (í)
astron. čas, ko doseže Sonce najsevernejšo ali najjužnejšo lego na nebu; sončni obrat: ob solsticiju je dan najdaljši ali najkrajši / poletni okoli 21. junija, zimski solsticij okoli 21. decembra
SSKJ²
sónčece -a [sončəce] s (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: sončece že zahaja; zlato sončece; regratovi cvetovi so bili kot majhna sončeca / ti si moje sončece
♦ bot. rastlina z golimi ali dlakavimi listi in rumenimi cveti v socvetjih, Helianthemum
SSKJ²
sónček -čka m (ọ̑)
ekspr. manjšalnica od sonce: poglej, sonček sije / greti se na sončku / ti si moj sonček
SSKJ²
sónčev -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na sonce 1: sončeva notranjost, površina / sončev mrk
SSKJ²
sónčnik -a m (ọ̑)
1. priprava z ročajem in zložljivo streho za zaščito pred soncem: odpreti sončnik; čipkast, rožast sončnik / pisani sončniki na plaži, živilskem trgu senčniki
2. nar. veter, ki piha iz smeri, v kateri je sonce: zapihal je sončnik
SSKJ²
vzhodíšče -a s (í)
astron. točka na obzornici, kjer Sonce vzide ob enakonočju: vzhodišče in zahodišče
SSKJ²
zahodíšče -a s (í)
astron. točka na obzornici, kjer Sonce zaide ob enakonočju: zahodišče in vzhodišče
Število zadetkov: 528