Zadetki iskanja
lit. pesem iz štirinajstih verzov, navadno enajstercev, v dveh štirivrstičnih in dveh trivrstičnih kiticah: pesniti, pisati sonete; v sonetu izpovedati ljubezen, spoznanje; ciklus sonetov / angleški ali elizabetinski sonet v treh štirivrstičnih in eni dvovrstični kitici; glavni ali mojstrski sonet magistrale
nanašajoč se na sonet: sonetna oblika, zgradba / sonetni ciklus; sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov
glasb. večglasna vokalna skladba posvetne vsebine, zlasti v drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja: peti madrigale; Gallusovi moteti in madrigali
// lit. kratka lirska pesem posvetne vsebine, zlasti v renesansi: izmed pesniških oblik je pogosto uporabljal sonet in madrigal
nanašajoč se na metrum: naglasni metrični princip, sistem; metrični vzorec; metrična doba / sonet in druge stalne metrične oblike
♦ tekst. metrična številka številka, ki izraža število metrov enega grama vlakna ali preje
narediti, da ima kaj drugačno obliko, uporabnost; predelati: krojač je prenaredil obleko; to so prenaredili zadnje leto / vse hoče prenarediti in prenoviti / prenarediti načrt; pesnik je sonet večkrat prenaredil
// v zvezi z v narediti iz določene stvari drugo stvar: prenarediti plašč v suknjič / prenarediti klet v delavnico
● star. sveta ne boš prenaredil spremenil
- prenaredíti se star.
spremeniti se na bolje: zadnje leto se je fant zelo prenaredil / brezoseb. morda se bo le kaj prenaredilo
● star. taka sem in ne morem se prenarediti nazorsko, miselno spremeniti
- prenarejèn -êna -o:
hiša je zelo prenarejena in spremenjena; star. prenarejena listina ponarejena
1. s pesnjenjem spremeniti v verzih napisano literarno delo tako, da nastane oblikovno, vsebinsko nekoliko drugačno delo: prepesnil je tudi nekaj ljudskih pesmi / prepesniti sonet v štirivrstičnico
● pred objavo je del pesmi prepesnil na novo spesnil
// umetniško, soustvarjalno prevesti v verzih napisano literarno delo: prepesniti Homerjev ep; prepesniti iz italijanščine v slovenščino
2. s pesnjenjem, umetniškim ustvarjanjem narediti, da se izraža kaj v določeni pesniški, umetniški obliki: esejist trdi, da je v tej pripovedi Cankar prepesnil Komunistični manifest / prepesniti svoja doživetja v prepričljive verze
// ekspr., v zvezi z v preoblikovati kako umetniško delo tako, da nastane to, kar izraža dopolnilo: prepesniti znani ep v simfonijo / prepesniti igro v filmski jezik
3. ekspr. poustvariti kaj na izrazito oseben, pesniški način: ta slikar predmetov ni reproduciral, ampak prepesnil / impresionistični kritik delo, ki ga vrednoti, prepesni
- prepésnjen -a -o:
v slovenščino prepesnjena pesnitev
napisati pesem: v teh letih ni veliko spesnil / spesniti odo, sonet / spesniti verze za nagrobni spomenik
ekspr. tako: takole se obrnite; takole sedite / vidite, takole razmetavajo družbeno lastnino; uprli se bomo. Ampak ne takole, praznih rok / omako pripravimo takole / sonet se glasi takole; minister je takole začel svoj govor; stvar je potekala nekako takole / takole kakih deset milijonov bo stalo; takole proti večeru je bilo
1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
// ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
1. prvi trenutek obstajanja kakega
a) dela, dejavnosti: vstopili so po začetku predvajanja filma; pot, ki jo opravi vozilo od začetka zaviranja; znak za začetek tekmovanja / obdobje pred začetkom šolanja; tekmovanje šahistov z začetkom ob osmi uri / pri tem delu smo šele na začetku smo ga šele začeli opravljati
b) dogajanja: začetek predstave, zasedanja; do začetka prireditve manjka še deset minut
c) procesa: ugotoviti začetek bolezni, nosečnosti; začetek propada
č) omejenega trajanja: določiti začetek počitnic / praznovati začetek novega leta
// temu trenutku najbližji del, obdobje obstajanja česa: neuspešen začetek šolanja / v začetku bolezni se pojavijo izpuščaji / sončen začetek avgusta; filozofska smer z začetka dvajsetega stoletja / priprave so trajale od začetka leta do srede marca
2. prvo dejanje, prva dejanja v zvezi s kakim delom, dejavnostjo: začetek izdelave novega modela se je zavlekel; slovesen začetek seje; po neuspešnih začetkih se je gospodarstvo razmahnilo / sonet spada med njegove pesniške začetke; zgodovina šolstva od začetkov do danes
3. kar je na prvem mestu v zaporedju delov
a) kakega dogajanja: začetek filma mu ni všeč, konec pa še manj; dramatičen začetek pripovedi / raziskovati začetke človeške kulture
b) kake celote: na pamet znati začetke pesmi; začetek stavka; začetek telovadne vrste; pesem spada na začetek zbirke / prebrati kaj od začetka do konca
4. točka, mesto, od koder ima kaj prostorsko razsežnost: začetek mišice, vretenca / začetek in konec črte sta označena
// del ob tej točki, tem mestu: v daljavi se je videl začetek gozda; na začetku je teren poledenel
5. v prislovni rabi, s predlogom izraža
a) prvi trenutek, prvo obdobje obstajanja česa: od začetka je kazalo, da je trud zaman; že na začetku je bil tak; rana je bila v začetku videti hujša
b) da je povedano glede na potek dogajanja na prvem mestu: od začetka se je udeleževal pogovora, nato pa je utihnil; za začetek so naročili pivo; na začetku se je zelo bal; v začetku se je vse treslo
● začetek njegovega rodu je neznan izvor; miti o začetku sveta nastanku; začetek in konec ekspr. zanj je Shakespeare začetek in konec dramatike samo Shakespearove drame ceni, občuduje; ekspr. to je začetek in konec temeljna, glavna stvar; petek – slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti
♦ glasb. od začetka označba za ponovitev (začetnega) dela skladbe da capo
1. nanašajoč se na pesem 2: pesemski napev; pesemsko besedilo / pesemski vložek pesem, del pesmi, ki se vstavi v kako dramsko, operno delo
♦ glasb. pesemska oblika oblika skladbe, sestavljena iz dveh ali treh period, večjih enot
2. star. pesniški: sonet in druge pesemske oblike / pesemska zbirka / to je preveč pesemski izraz
1. narediti, da kaj preneha biti
a) zavezano: razvezati čevelj, nahrbtnik; vreča se je razvezala / razvezati vezalke, vrv; trak se je razvezal / razvezati kravato / razvezati vozel
b) povezano, zvezano: razvezati sveženj; paket se je razvezal / razvezati zvezane ujetnike
2. pravn. narediti, da preneha pravno razmerje: razvezati pogodbo, delovno razmerje / razvezati zakonsko zvezo; sporazumno se razvezati
3. knjiž. dati čemu manj strogo sistemsko obliko: pesnik je razvezal sonet
4. ekspr. povzročiti, da kaj nastopi, se pojavi, navadno v visoki stopnji: gledanje takih filmov mu je razvezalo domišljijo; svoboda je razvezala njegovo ustvarjalnost / pijača mu je razvezala jezik začel je (dosti, sproščeno) govoriti
● ekspr. hoja ga je razvezala sprostila; razvezati koga odgovornosti oprostiti, odvezati; ekspr. v družbi se je razvezal postal sproščen, živahen
♦ jezikosl. razvezati besedo. krajšavo razložiti pomen besede, krajšave z besedami, ki jo sestavljajo
- razvézan -a -o:
razvezani čevlji; razvezan zakon; njegovi starši so razvezani; razvezana pentlja
lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)