Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pravopis
animózen -zna -o; bolj ~ (ọ̑) nenaklonjen, sovražen: ~o vedenje
animóznost -i ž, pojm. (ọ̑) nenaklonjenost, sovražnost
SSKJ²
animóznost -i ž (ọ̑)
knjiž. nenaklonjenost, sovražnost: moje stališče do njega je brez vsake animoznosti; animoznost med igralcema
Celotno geslo Pohlin
fovšija [fovšȋja] (folšija) samostalnik ženskega spola

zavist

Celotno geslo Pohlin
grdoglednost [grdoglẹ́dnost] samostalnik ženskega spola

mrkost, neprijaznost

Celotno geslo Pohlin
hinavščina [hinȃvščina] samostalnik ženskega spola

hinavščina

Celotno geslo Pohlin
hudoba [hudóba] samostalnik ženskega spola
  1. hudoba, hudobnost
  2. hudi duh, hudič

PRIMERJAJ: hudobija

Celotno geslo Pohlin
hudobija [hudobȋja] samostalnik ženskega spola

hudobnost, hudobija

PRIMERJAJ: hudoba

Celotno geslo Pohlin
hudobnost [hudóbnost] samostalnik ženskega spola

hudobnost

Celotno geslo Pohlin
kljubljivost [kljubljívost] samostalnik ženskega spola

kljubovalnost, trma

PRIMERJAJ: kljubo

Celotno geslo Pohlin
kljubo [kljúbo] samostalnik srednjega spola

kljubovalnost, trma

PRIMERJAJ: kljubljivost

Celotno geslo Frazemi
metánje Frazemi s sestavino metánje:
metánje bíserov [svínjam], metánje čez pràg, metánje péska v očí, metánje v ísti kòš
SSKJ²
mŕzel -zla -o [mərzəu̯prid. (ȓ)
1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke
// ki vzbuja, povzroča občutek mraza: mrzel veter; nasloniti se s čelom na mrzel zid / ekspr.: mrzli bajoneti; mrzli lunini žarki; mrzle zvezde; mrzlo zimsko nebo
// ki ima temperaturo okolice: leči v mrzlo posteljo; mrzla prha; umivati se v mrzli vodi; piti mrzlo mleko / preživeti zimo v mrzli sobi nezakurjeni; peč je še mrzla / postreči z mrzlimi jedmi z jedmi, ki se jedo nekuhane ali ohlajene; mrzla večerja večerja iz mrzlih jedi
2. ki vsebuje, izraža veliko nenaklonjenost, odklanjanje: mrzel nasmeh; premeril ga je z mrzlim pogledom; mrzel sprejem; odgovoriti z mrzlimi besedami / ekspr. oditi v mrzlo tujino / ekspr., v povedni rabi do njega je bila zmeraj mrzla neprijazna, sovražna
3. ki se ne da vplivati čustvom; hladen: mrzel znanstvenik / to mu narekuje mrzli razum; mrzla logika, razsodba; mrzlo opazovanje v naravoslovju / ekspr. mrzla sovražnost
// nav. ekspr. ki ne izraža čustev: mrzla glasba, lepota; mrzle oči / lep, a mrzel človek
4. knjiž. zelo neprijeten, tesnoben: mrzel molk; mrzel strah; mrzla groza; spreletela ga je mrzla slutnja / mrzla barva neugodno delujoča
● 
mrzli bratranec sin očetovega ali materinega bratranca ali sestrične; mrzli stric očetov ali materin bratranec; nizko samo poskusi me udariti, pa boš mrzel te bom ubil; mrzle barve modra, zelena, siva barva; ekspr. biti mrzle krvi ne vdajati se čustvom; nar. mrzla žlahta daljno sorodstvo; ekspr. ima mrzlo srce ni dostopen za ljubezen, sočutje; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost
♦ 
agr. mrzli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju navadno ne segreje; mrzla tla tla, pri katerih je voda blizu površine; lov. mrzla sled sled, pri kateri je dah ohranjen le pri tleh; med. mrzli obkladek; meteor. mrzli dan dan s temperaturo pod 0 °C; mrzli val je zajel naše kraje v naše kraje je prodrl mrzel zrak; mrzla fronta del atmosferske fronte, kjer prodira mrzel zrak; tekst. mrzli otip otip, ki vzbuja, povzroča občutek hladnosti; hladni otip
    mŕzlo prisl.:
    mrzlo gledati, reči; perilo se mrzlo lepi h koži; ob teh besedah ga je mrzlo spreletelo / v povedni rabi: ob vodi je bilo ledeno mrzlo; bilo je mrzlo, da bi se mu skoraj zanohtalo
    ♦ 
    etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta; sam.: upadli obrazi so izražali nekaj mrzlega; ne smete piti nič mrzlega; hraniti na mrzlem
SSKJ²
narásti -rástem tudi -rásem dov., narásel in narástel; naráščen (á)
1. postati večji po
a) obsegu: matici je zadek zelo narasel / jajca in sladkor umešamo, da vse skupaj naraste; testo je lepo naraslo / zaradi deževja je reka narasla / publ. roman je narasel na štiri knjige ima, obsega
b) številu: nesreče, vlomi naraščajo; mestno prebivalstvo naraste za več tisoč na leto
2. doseči višjo stopnjo
a) glede na intenzivnost, jakost: napetost, sovražnost med njimi je narasla; pritisk in temperatura v posodi sta narasla; ob tekmovanjih zanimanje za šport naraste / veter je proti večeru narasel / ekspr. glas mu je preteče narasel začel je glasneje govoriti / šum je narasel v hrup
b) glede na količino: njegovi dolgovi so narasli; tabela kaže, za koliko je proizvodnja narasla
c) glede na možni razpon: cene so čez mero narasle; vrednost zlata je narasla / število zaposlenih je naraslo
3. zrasti: mladičem je perje že naraslo; raku so namesto polomljenih klešč narasle nove / odkar ga ni videla, mu je brada zelo narasla / zastar. narasel je velik fant
● 
zaradi deževja je gladina jezera narasla se je dvignila; ekspr. odkar je v tej službi, ji je greben zelo narasel postala je domišljava, prevzetna; prim. narasel
SSKJ²
naspróti1 prisl. (ọ̑)
1. izraža usmerjenost h komu ali čemu pri gibanju, navadno s sovražnim namenom: sovražnik gre nasproti; veter piha nasproti; nasproti vozeči avtobus
// izraža položaj, ki je glede na izhodišče na drugem koncu vmesnega prostora: ob cesti stoji hiša, nasproti je spomenik; vojski si stojita nasproti
 
geom. nasproti ležeči stranici
2. star. izraža nasprotovanje, sovražnost: zmeraj dela, ravna bratu nasproti / v povedni rabi: vsi so ti nasproti; to ni resnici prav nič nasproti
3. star., v členkovni rabi uvaja novo trditev namesto prej zanikane; nasprotno: ne bojim se ga, ravno nasproti, smejem se mu / vsi mu verjamejo, jaz pa sem, nasproti, prepričan, da laže
4. naproti: otrok teče očetu nasproti
SSKJ²
nèmiroljúbnost -i ž (ȅ-ú)
evfem. napadalnost, sovražnost: nemiroljubnost države / nemiroljubnost njihovih namenov je očitna
SSKJ²
nènaklónjenost -i ž (ȅ-ọ́)
negativen odnos do koga: njegova nenaklonjenost ga je bolela; ni mogel skriti svoje nenaklonjenosti do njega / nenaklonjenost občinstva je sprejemal ravnodušno / evfem. nenadoma je začutil v sebi veliko nenaklonjenost do teh ljudi sovražnost
Prekmurski
nèpriátelstvo -a s sovraštvo, sovražnost: pod jezikom nyegovim je nemir i nepriátelsztvo TA 1848, 8; Nepriatelſztvo hocſem poſztavit med tebom, ino med Senov SM 1747, 9
Celotno geslo Pohlin
neprijaznost [neprijáznost] samostalnik ženskega spola

neprijaznost, sovražnost

Celotno geslo Pohlin
nepriljudnost [nepriljúdnost] samostalnik ženskega spola

nepriljudnost

Celotno geslo Pohlin
nevidljivost [nevídljivost] ali [nevidljívost] samostalnik ženskega spola

zavist

PRIMERJAJ: nevist

Število zadetkov: 50