Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
nàjsibó in najsibó in nàj si bó in naj si bó vez. (ȁ-ọ́; ọ́) knjiž.  
  1. 1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov
    1. a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / redko, s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni
    2. b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski
  2. 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore
    // za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
SSKJ
napól in na pól [ou̯] prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža približno polovično mero: napol prazen voz; napol volnena obleka; voz je napol pod streho / napol izpraznjen kozarec; napol odprte oči / govoriti napol za šalo, napol zares
  2. 2. izraža ne polno mero, stopnjo: napol avtomatična puška; napol se vzdigniti
  3. 3. nav. ekspr. izraža precejšnje
    1. a) oddaljevanje od polne mere: napol kuhan, pismen, zrel; vrnil se je napol živ / samo napol me poslušaš
    2. b) približevanje polni meri: napol divji, nag, slep; napol fevdalne razmere; napol prazen vlak; prodati napol zastonj / morala ga je napol nesti
      ●       pog., ekspr. vse naredi samo napol ne dokonča, opravi površno; pog. samo napol ga poznam ne dobro, nekoliko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; neskl. pril.: saj je še napol otrok; napol spanje; napol tema; prim. pol prisl.
SSKJ
nemíren -rna -o prid., nemírnejši (í ī) 
  1. 1. ki čuti, kaže notranjo napetost, vznemirjenje: ko je čakal sina, je postajal čedalje bolj nemiren / z nemirnimi koraki je hodil po sobi / nemirna vest mu ne da spati
  2. 2. notranje neubran, neurejen: nemirni mladi ljudje / nemiren duh / imeti begajoče, nemirne oči
    ●     ekspr. človek nemirne krvi nestalen, neuravnovešen
  3. 3. ki ne miruje, ni pri miru: razigrani, nemirni otroci; nemiren je kot živo srebro / bolnik je zdaj nekaj dni precej nemiren
    // ki s svojim vedenjem, ravnanjem povzroča hrup, nered: nedisciplinirani in nemirni gostje; glasna, nemirna družba
  4. 4. ki se neprenehoma giblje, premika: nemirno morje, ozračje / pesn. nemirne zvezde
    // ki ne poteka brez motenj: nemirno spanje
  5. 5. ki je poln vznemirljivih, razburljivih dogodkov: nemirni časi / ima težko, nemirno življenje
    nemírno prisl.: srce mu nemirno bije; nemirno je pogledoval proti vratom; nemirno se prestopati; nemirno spati
SSKJ
nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje
SNB
névrotransmíter -ja m (ẹ̑-í) med.
kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmitor, živčni prenašalec: možganski nevrotransmiter; nevrotransmiter dopamin; sproščanje nevrotransmiterja; Serotonin je nevrotransmiter, od katerega je deloma odvisno naše razpoloženje, in med drugim vpliva na spanje, tek, agresivnost in naklonjenost E ← agl. neurotransmitter iz (↑)nevro… + ↑transmíter
SSKJ
nèvzdrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nevzdramna omama
● knjiž., ekspr. spati nevzdramno spanje biti mrtev
SSKJ
nèzdrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost
● knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev
    nèzdrámno prisl.: nezdramno spati
SSKJ
nočevánje -a s (ȃ) 
  1. 1. knjiž. prenočevanje, spanje: poiskali so si suho mesto za nočevanje / vzeti koga na nočevanje / gostilne s sobami za nočevanje
    ♦     tur. to sezono so imeli deset tisoč nočevanj nočitev
  2. 2. star. ponočevanje: v glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače
SSKJ
okrepčeváti -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se
    okrepčeváti se (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami
    okrepčujóč -a -e: okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje
SSKJ
omótičen -čna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje
// ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj
    omótično prisl.: omotično dišati; omotično globok prepad
    ●     ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane
SSKJ
pižáma in pidžáma -e ž (ȃ) oblačilo, navadno za spanje, iz hlač in bluze: obleči, sleči pižamo; ves dan je bil v pižami; črtasta pižama; flanelasta, svilena pižama
SSKJ
počívanje -a s (í) glagolnik od počivati: počivanje po delu; spanje in počivanje / počivanje rastlin, zemlje
SSKJ
pogrézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak
    // redko delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah
    // spravljati, pehati: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove
    pogrézati se nav. ekspr.  
    1. 1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza
      // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja
      // pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza
    2. 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase
      ●       ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada
    pogrezajóč -a -e: pogrezajoča se ladja
SSKJ
pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) 
  1. 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak
    // redko narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila
  2. 2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino
    // spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost
    pogrézniti se nav. ekspr.  
    1. 1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile / tla so se ponekod pogreznila
      // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil
    2. 2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase
      ●       knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
    pogréznjen -a -o: pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje
SSKJ
pokójen -jna -o prid. (ọ̄) 
  1. 1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska
  2. 2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen
    // ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz
  3. 3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje
    // ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve
  4. 4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno
    pokójno prisl.: pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno
    pokójni -a -o sam.: tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
SSKJ
pól [pou̯] prisl. (ọ̑) 
  1. 1. izraža enega od obeh enakih delov
    1. a) merske enote: pol kilograma mesa; pol litra vina; tri metre in pol blaga; do pol metra visok grm; elipt., pog. boš dal za pol pol litra vina
    2. b) časovne enote: preteklo je pol ure; ima pet let in pol; do vasi je uro in pol hoda; redko dela osem in pol ur ali ure na dan / vsake pol ure / v pol ure, redko uri bom doma; pred pol leta sem ga zadnjič videl
    3. c) celote: pol jabolka, klobase, štruce; pol obraza ji zakriva ruta / zmešaj pol kisa, pol vode; blago je iz pol sintetike, pol volne / vzemi vsakega pol / postregli so mu s pol hlebom kruha in s pol klobase; s pol štruce prebije ves dan / prišel je pred dobrega pol leta ali pred dobrim pol letom; posoda drži dobrega pol litra; v slabe pol ure, redko v slabi pol uri bo vse končano / ustaviti se na pol poti
      // s predlogom izraža mesto, glede na katero se deli celota na dva enaka dela: prerezati limono čez pol / preganiti polo na pol tako, da se obe polovici natančno prekrivata
      // povedati resnico samo do pol / stroške si bova delila na pol, pol na pol tako, da jih bo imel vsak polovico
  2. 2. izraža približno polovično
    1. a) nav. ekspr. mero, količino: pri raciji so zaprli pol mesta; zbralo se je pol vasi
    2. b) stopnjo: to ni vredno pol toliko, kot si plačal / pridelka je pol manj kot lani; pol manjši, večji; za pol manjši / pol dremaje ga je poslušal; pol v spanju je upihnila luč / redko: ima pol nov klobuk napol nov, polnov; vlak je bil pol prazen napol prazen, polprazen
      // hiša je pol lesena, pol zidana; ekspr.: to je rekel pol za šalo, pol zares; pol živ, pol mrtev
  3. 3. ekspr., v zvezi in pol izraža zelo veliko stopnjo (pozitivnih) lastnosti: bila je močna, zdrava, živa, res dekle in pol; njegov oče je bil možak in pol; Matevž je bil partizan in pol
    ●     pog., ekspr. pojedel je hudiča in pol zelo veliko; pog., ekspr. to ni vredno pol hudiča nič; nar. pol tič pol miš netopir; nar. (ura) je pol osme pol osmih; ekspr. študira že pol večnosti zelo dolgo; iti na pol razklati se, razpasti na dva (enaka) dela; spustiti zastavo na pol droga obesiti jo na sredino droga v znamenje žalovanja; ekspr. reforma je ostala na pol poti ni bila izvedena v celoti; pog. posluša samo na pol, s pol ušesa nepazljivo; dobro spanje je pol zdravja
    ♦     voj. pol na desno, na levo izraža povelje za obrat 45° na desno ali levo; prim. napol
SSKJ
pólsèn -snà [u̯s] m (ọ̑-ə̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen
SSKJ
pólspánec -nca [u̯s] m (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril
SSKJ
pólspánje -a [u̯s] s (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: prebuditi se iz polspanja; v polspanju kaj slišati; pren., ekspr. jutranja pokrajina je dihala v polspanju
SSKJ
pomladílo -a s (í) knjiž. kar pomlajuje, daje mlad, mladosten videz: spanje je dobro pomladilo
Število zadetkov: 80