Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
nèpredrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž., ekspr. trden, globok: nepredramno spanje
SSKJ²
nèvzdrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž., ekspr. trden, globok: nevzdramna omama
● knjiž., ekspr. spati nevzdramno spanje biti mrtev
SSKJ²
nèzdrámen -mna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā)
knjiž., ekspr. trden, globok: nezdramna omamljenost
● knjiž., ekspr. spati nezdramno spanje biti mrtev
    nèzdrámno prisl.:
    nezdramno spati
SSKJ²
nočevánje -a s (ȃ)
1. knjiž. prenočevanje, spanje: poiskali so si suho mesto za nočevanje / vzeti koga na nočevanje / gostilne s sobami za nočevanje
♦ tur. to sezono so imeli deset tisoč nočevanj nočitev
2. star. ponočevanje: v glavi mu je še brnelo od nočevanja in pijače
Celotno geslo Kostelski
oder ► ˈọːdėr ˈọːdra m
Pleteršnik
odnȃšati, -am, vb. impf. ad odnesti; 1) wegtragen, forttragen; eden kopa, drugi zemljo odnaša; — veter pleve odnaša; voda breg odnaša; spanje odnašati, Cig.; pete o., Fersengeld nehmen, fliehen, Glas., ZgD.; — o. komu, jemandem etwas nachtragen, Jan.; das Gepäck tragen: starikava baba nama je odnašala in pot kazala, Jurč.; — zadnjo premo o., voz o., den Hintertheil des Wagens heben und überstellen, Z., jvzhŠt.; wegschieben: odrivači kolesa odnašajo, da se ob zid ne zadevajo, Levst. (Cest.); — čoln odnaša, (treibt ab), Cig.; — 2) = odlašati, verschieben, Mur., jvzhŠt.-C., Jsvkr.; — 3) o. se, sich berufen, Cig. (T.); — o., se sich beziehen, nk.; (prim. odnos).
Pleteršnik
odnésti, -nésem, vb. pf. 1) weg-, forttragen; z mize odnesti posodo; davontragen: skrivaj o. kaj; — veter, voda kaj odnese; spanje o., den Schlaf benehmen, Cig.; upanje o., die Hoffnung benehmen, Z.; pete o., durch die Flucht entkommen, entwischen; celo kožo o., mit heiler Haut davonkommen, Cig.; srečno jo o., glücklich davonkommen, Cig., Jan.; — hebend wegrücken: o. voz, o. zadnjo premo; — 2) = zaleči: skrinja odnese za stol, die Truhe ersetzt einen Stuhl, Notr.; to veliko odnese, das macht einen großen Unterschied, Z.
Celotno geslo Kostelski
odriček ► ȯdˈriːčėk -čka m
SSKJ²
okrepčeváti -újem nedov. (á ȗ)
nav. ekspr. (večkrat) okrepčati: studenčnica je okrepčevala žejne popotnike / spanje človeka okrepčuje; okrepčevati se s toplo juho krepčati se
    okrepčeváti se 
    (večkrat) jesti in piti: izletniki so se okrepčevali pod košatimi lipami
    okrepčujóč -a -e:
    okrepčujoča pijača; okrepčujoče spanje
Pleteršnik
omóči, -mǫ́rem, vb. pf. 1) überwältigen, Cig., M.; spanje ga je omoglo, Cig.; — 2) omoči si, sich behelfen, vzhŠt.-C.; = o. se, BlKr.-M.; — 3) o. koga, bestärken, C.
SSKJ²
omótičen -čna -o prid.(ọ̄)
nanašajoč se na omotico: omotičen človek; glavo je imel težko in omotično / omotično spanje
// ki povzroča omotico: omotična globina, višina; omotična snov / omotičen vonj
    omótično prisl.:
    omotično dišati; omotično globok prepad
    ●     ekspr. omotično visoke cene zelo visoke, pretirane
SSKJ²
pižáma tudi pidžáma -e ž (ȃ)
oblačilo, navadno za spanje, iz hlač in bluze: obleči, sleči pižamo; ves dan je bil v pižami; črtasta pižama; flanelasta, svilena pižama
Celotno geslo eSSKJ
plítek plítka plítko pridevnik [plítək]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
    2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
    3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
    4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
    5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
      5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
Celotno geslo eSSKJ
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo]
    1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek
      1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
    2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
    3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
    4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
    5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
    6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
      6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief
FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom
ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
SSKJ²
počívanje -a s (í)
glagolnik od počivati: počivanje po delu; spanje in počivanje / počivanje rastlin, zemlje
SSKJ²
pogrézati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega; spuščati: pogrezati krsto v jamo; pogrezati vedro v vodnjak
// zastar. delati (bolj) globoko; poglabljati: pogrezati rečno strugo; jama se pogreza
2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročanje stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga pogreza v spanje; pogrezati se v dremavico; bolnik se pogreza v nezavest; mesto se pogreza v temo / pogrezati se v zmotah
// spravljati, pehati2: spoznanje ga pogreza v grozo; ta vest ga pogreza v obup, žalost; s pijančevanjem se vedno globlje pogreza v dolgove
    pogrézati se nav. ekspr.
    1. postajati nižji: žimnica se pod njegovo težo kar pogreza / dno se pogreza
    // pomikati se v navpični smeri navzdol: hiša se je začela pogrezati; ladja se počasi pogreza tone, se potaplja / pogrezati se do kolen v blato; v mehkih blazinah se kar pogreza
    2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da osebek intenzivno opravlja dejavnost, kot jo določa samostalnik: pogrezati se v branje, delo, študij / pogrezala sta se vsak v svoje misli; pogrezati se vase
    ●     ekspr. sonce se že pogreza v morje zahaja za morskim obzorjem; ekspr. njihovo gospodarstvo se vedno bolj pogreza propada
    pogrezajóč -a -e:
    pogrezajoča se ladja
Pravopis
pogrézati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; pogrézanje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj redk. ~ rečno strugo poglabljati; pogrezati koga v kaj Glasba ga ~a ~ spanje; poud. Ta vest ga ~a ~ obup |spravlja|
pogrézati se -am se (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) Hiša se ~a; poud. pogrezati se v kaj ~ ~ ~ delo, študij |intenzivno delati, študirati|
SSKJ²
pogrézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega; spustiti: pogrezniti krsto v grob; pogrezniti vedro v vodnjak
// zastar. narediti (bolj) globoko; poglobiti: pogrezniti strugo; jama se je pogreznila
2. nav. ekspr., v zvezi z v izraža povzročitev stanja, kot ga določa samostalnik: glasba ga je pogreznila v spanje; pogrezniti se v nezavest; vas se je pogreznila v tišino
// spraviti, pahniti: spoznanje ga je pogreznilo v grozo; sporočilo ga je pogreznilo v obup; pogrezniti se v žalost
    pogrézniti se nav. ekspr.
    1. postati nižji: blazine so se pod njim kar pogreznile / tla so se ponekod pogreznila
    // pomakniti se v navpični smeri navzdol: hiša se je nekoliko pogreznila / do kolen se je pogreznil v sneg / v mehkem naslanjaču se je globoko pogreznil; čoln se je pogreznil potonil, potopil
    2. z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: znova se je pogreznil v branje; pogrezniti se v delo, učenje / pogreznil se je v svoje misli; od tedaj se je še bolj pogreznil vase
    ●     knjiž. dan se je pogreznil v preteklost minil, se iztekel; izginil je, kot bi se v zemljo pogreznil nenadoma, nepričakovano; ekspr. najrajši bi se pogreznil sto klafter globoko zelo me je sram
    pogréznjen -a -o:
    pogreznjen čoln; vas je pogreznjena v temo; pogreznjen v delo; vase pogreznjeni ljudje
SSKJ²
pokójen -jna -o prid. (ọ̄)
1. ki je umrl: njen pokojni mož; pren., ekspr. pokojna Avstro-Ogrska
2. knjiž. ki ne čuti notranje napetosti, vznemirjenja; miren: bolnik je zdaj pokojen
// ki vsebuje, izraža notranjo ubranost, urejenost: pokojen obraz
3. knjiž. ki poteka brez motenj; miren: pokojno spanje
// ki je brez vznemirljivih, razburljivih dogodkov: preživlja pokojne dneve
4. knjiž. ki je brez hrupa, ropota; miren, tih: najti pokojen prostor / jutro je bilo jasno in pokojno
    pokójno prisl.:
    pokojno govoriti; dež pokojno rosi / v povedni rabi v sobi je bilo tiho in pokojno
    pokójni -a -o sam.:
    tudi on je že pokojni, med pokojnimi; spomin na pokojne / v osmrtnicah pogreb drage pokojne bo v soboto
Pravopis
pokójen -jna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ̑; ọ́; ọ̑) neobč. miren: ~ človek; ~o spanje; biti ~
pokójnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč. mirnost
Število zadetkov: 196