Zadetki iskanja
Pleteršnik
glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.-Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, (imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.-Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.-C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.-C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
Pleteršnik
líce, n. 1) die Wange, die Backe; lica, rdeča kakor kri, blutrothe Wangen; vdrtih lic, mit eingefallenen Backen; — zadnja lica, die Hinterbacken, Cig.; — 2) das Gesicht: bledo lice, ein blasses Antlitz; rdeč v lice, mit rothem Gesicht, Ravn.; mladega lica je, er hat ein junges Gesicht; lice lepo, srce slepo, Npreg.-C.; v lice (= vpričo) vseh, Vrt.; v lice povedati, ins Gesicht sagen, ogr.-C.; na lice iti komu, jemandem in die Nähe gehen, Dol.; z lica k licu, von Angesicht zu Angesicht, Vrt.; po licu poznati koga, DZ.; — die Physiognomie, Cig. (T.); — das Aussehen, die Gestaltung, Cig. (T.); kovinsko lice, metallisches Aussehen, Cig. (T.); kraj dobi drugo lice, die Gegend nimmt einen anderen Charakter an, Šol.; po svojem licu, der Form nach, Levst. (Nauk); — 3) die Bild- oder Kopfseite einer Münze, Cig., Jan.; — 4) die Façade (arch.), Jan., Cig. (T.); — die Fronte, Cig., Jan.; — die rechte, auswendige Seite eines Zeuges oder Tuches; na lice (opp. na robe); — die Narbenseite der Haut; — na lice priljuden, na robe ostuden, Npreg.-Jan. (Slovn.); — die glatte, glänzende Fläche an einem Gegenstande, z. B. die Bahn am Amboss, Cig. (T.), am Hobel, Cig.; vejo z licem (t. j. tik debla) odžagati, Gor.; — die Oberfläche, Cig.; na licu zemlje, C.; vse lice (kranjske dežele), die gesammte Oberfläche Krains, Vod. (Izb. sp.); — na licu mesta, an Ort und Stelle, nk.; — der Spiegel einer Flüssigkeit, Cig. (T.), DZ.; jezersko l., C.; tekočinsko l., DZ.; — 5) die Person, Cig. (T.), nk.; odlična lica, C.; (hs., stsl.).
Pleteršnik
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
okọ̑, očę̑sa, n. 1) das Auge; pl. očę̑sa (oka, ogr., kajk.); očȋ, f. pl. das Augenpaar lebender Wesen, die Augen; več vidijo oči od očesa, Jan. (Slovn.); medlo oko, ein müdes Auge, Cig.; debelo o., das Glotzauge, Cig.; bistro o., ein lebhaftes Auge; vdrte oči, hohle Augen; krvavo oko, das Blutauge, Cig., C.; solzne oči, thränenfeuchte Augen; z vprtimi očmi, mit unverwandten Augen, Cig.; z golim očesom, z golimi očmi, mit bloßen, unbewaffneten Augen; = s praznimi očmi, jvzhŠt.; na oči, dem Augenscheine nach, Vrt.; na oči je kakor novo, LjZv.; = na oko, C.; na ọ̑kọ, Valj. (Rad); = po očeh, Cig.; na oko, nach dem Augenmaße: na o. preceniti, DZ.; = na oči, Cig.; = kakor oči kažejo, Cig.; na prve oči, auf den ersten Anblick, C.; na oko vzeti (dejati) koga, einen aufs Korn fassen, Cig.; na očesu imeti, auf dem Korne haben, Cig.; pod oči dobiti koga, jemanden zu Gesichte bekommen, Danj. (Posv. p.); pred očmi biti komu, jemandem vorschweben; izpred oči izginiti, aus den Augen schwinden; oko se je prijelo česa, das Auge haftet an etwas, Cig.; povsod oči imeti, auf alles achtgeben; oko (oči) imeti na kaj, ein Augenmerk auf etwas haben, Cig. (T.), DZ.; oči obračati v koga, jemandem Blicke zuwerfen, Cig.; o. vpreti v koga, jemanden mit den Augen fixieren, Cig. (T.); očesa ne zgeniti, mit unverwandtem Auge hinblicken; oči pasti, die Augen weiden; oči pobesiti, den Blick senken; = oči po sebi vreči, Ravn.; oči kam vreči, einen Blick irgendwohin werfen, jvzhŠt.; A mladenič na devico, Ona meče nanj oči, Levst. (Zb. sp.); z očmi streljati, feurige Blicke werfen, C.; vse se godi pod njegovim očesom (unter seiner Controle), Levst. (Močv.); oči komu obrniti na kaj, jemanden auf etwas aufmerksam machen, DZ.; oko imeti obrnjeno na kaj, einer Sache Aufmerksamkeit schenken, Levst. (Nauk); v oči biti, hervortreten, Cig. (T.); zelene rože preveč v oči mahajo, Jurč.; to je preveč na očeh, das ist zu auffallend, Svet. (Rok.); blisk oči vzame (jemlje), der Blitz blendet, C., Vrt.; svetloba oči jemljoča, Ravn.; iz oči v oči, von Angesicht zu Angesicht, Cig., Jan., C.; niti iz ọ̑či v ọ̑či nikogar ne pogleda, Jurč.; v oči povedati komu kaj, jemandem etwas offen, ins Gesicht sagen, C.; iz oči v oči povedati, offen sagen, V.-Cig., Jan.; iz oči (z oči) v oči psovati koga, Mik.; povedimo si resnico iz oči v oči, Levst. (Zb. sp.); dokoder oči neso, so weit das Auge reicht, LjZv.; za oči se zgrabiti, = zu weinen anfangen, C.; oči tiščati = weinen, Bas.; na oči komu kaj reči = v obraz povedati, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); imeti večje oči kakor želodec = mehr verzehren wollen, als der Magen verträgt, Cig.; dal bi mu oko iz glave = er gäbe ihm das Herz aus dem Leibe, Cig.; ne da mu več lepega očesa, er gönnt ihm keinen freundlichen Blick mehr, Ravn., LjZv.; ne dado jim dobrega očesa, Jap. (Prid.); imeti malo očesa za koga, jemanden ziemlich gerne sehen, Jurč.; — 2) slepa oka, die Schläfe, Mur.; — 3) kurje oko, das Hühnerauge (am Fuße); kurja očesa imeti na nogi; = žabje oko, Mur.; — 4) das Auge (auf der Karte, dem Würfel), Cig.; — 5) der Fingerringstein, C.; — rakova oka, die Krebssteine, C. (Vest.); — 6) das Auge (an den Reben, Bäumen u. dgl.), die Blatt- o. Blütenknospe; pl. očesa: vinska trta je pognala očesa, Ravn.-Mik.; (tudi: oka, trsova, drevesna oka, C. [Vest.]); — 7) die Narbe (im Ei), der Hahnentritt, Cig. (T.); — die Narbe (bei Hülsenfrüchten), der schwarze Keim (an den Bohnen), Cig.; — der Spiegel (zool.), Cig. (T.); — 8) die Masche (in Netzen, im Strickwerk), die Schlinge am Seil, V.-Cig.; oka v mreži, Zv.; — 9) rastline: volovsko o., die weiße Wucherblume o. Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), Cig., Jan., Tuš. (R.); — pasje o., das Flohkraut (pulicaria), Dict.; tudi: das Mückenkraut (inula conyza), C.; — hudičevo o., die Einbeere (paris quadrifolia), Z., C.; — kurje o., das Gauchheil (anagallis), Pjk. (Črt.); — ptičja očesa, die Becherblume (poterium polygamum), Josch; — mačje oči, das Sumpf-Vergissmeinnicht (myosotis palustris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
Pleteršnik
opẹ́niti, -pẹ̑nim, vb. pf. 1) umschäumen, mit Schaum bedecken, beschäumen, Cig.; — o. zrcala, Spiegel foliieren, V.-Cig.; — 2) abschäumen, abfäumen, Cig.
Pleteršnik
otəmnẹ́ti, -ím, vb. pf. finster werden; otemnelo je, es wurde dunkel; — dunkelfarbig werden: otemnela kri, das Venenblut, Cig. (T.); — zrcalo otemni, der Spiegel wird blind, Cig.
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
razgledálọ, n. = ogledalo, der Spiegel: človeško srce je razgledalo božje prijaznosti, Ravn.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
stereoskōp, m. telozor, das Stereoskop, Jan., Cig. (T.); zrcalni, lečni s., das Spiegel-, Linsenstereoskop, Žnid.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
špegel -gla m 1. ogledalo: zhe ſe ſmeja, taku tudi shpegal im. ed. ſe pruti ſmeja ǀ ſpegu im. ed. vſyh Pridigarjou. S. Joannes karſtnik, de ſi lih je bil en oſter Pridigar je vener vſakateriga puſtil per ſvojmu dellu ǀ Shpegul im. ed. nei kriu, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ En pravi shpegl im. ed. je Bug Vſigamogozhni. Sakaj aku ti is prauiga ſerza G: Boga lubish, tudi G: Bug tebe lubj ǀ vſe kar lejpiga imà na ſe poſtavi, okuli shpegla rod. ed. ſe obrazha ǀ Bug je perglihan enimu zhistimu shpeglu daj. ed. ǀ kadar roko k'shpeglu daj. ed. ſtegne ǀ popade shpegu tož. ed. ga ob tla lushi, ter na ſtukoſſu resbije ǀ moshje ſe dolgu negledaio u'shpegu tož. ed. ǀ Shene pak ure, inu vre ſe v'shpegu tož. ed. gledaio ǀ per ſvetlobi te lune ſe je vshpegu +tož. ed. gledala ǀ aku ſe jesnu dershi, v'taki vishi tudi v'shpeglu mest. ed. ſe vidi ǀ kadar eden ſe gleda v'shpegli mest. ed. ſe vidi kakor je ſam na ſebi ǀ ure, inu ure je pred shpeglam or. ed. ſtal, inu ſvoje lasy je kraushal ǀ ty shpegli im. mn. ſo bily shenski, nikar moshki ǀ v'kateri je bilu polnu slatih kamenou, perlnou, perſtenou, shpeglou rod. mn. ǀ Mojſses po sapuvidi Boshij je bil ſturil v'tem tempelnu eno poſsodo, ali umivalnik is shenskeh speglu rod. mn. ǀ jo nebom perglihal ni meſtam, ni shpeglom daj. mn., ni zitronskimu drevu ǀ ſe ſo gledali dobru poprej v'taiste shpegle tož. mn. ǀ offertne gvante je noſſila, uſeskuſi ſuojo lepoto v' shpeglah mest. mn. je gledala ǀ vſe njega zimre, ali kambre je bil sapovedal s'shpegli or. mn. pokriti 2. zgled, vzor: Maria Diviza je bila en shpegu im. ed., inu zhudesh teh zhednosti, inu svetuſti ǀ Dokler S. Gothard je bil en shpegu im. ed. vſyh zhednoſti, ty drugi Minihi ſe ſo v' njega shpegali ǀ leta je en lep shpegul im. ed. sa vſe verne dushe, katire Boga ſò reshalile ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij biti, inu v'taiſti shpegu tož. ed. teh zhednoſti, inu gnad Boshyh nepolnen ſe shpeglat ǀ leta more poprei ſe shpeglat u'shpegu tož. ed. teh ſapuuidi Boshyh ǀ tu vezhnu fardamaine vniga Firshta, od katiriga ſe bere v' shpegli mest. ed. teh Exempelnou 3. teleskop: Videm eniga Astrologa kateri nuzh, inu dan s'tem dolgim shpeglom or. ed. v'ſvejsde, luno, ſonze, inu Nebu gleda ← srvnem. spiegel ‛ogledalo, vzor’ ← lat. speculum ‛ogledalo’
Celotno geslo
Megiser
špegel -gla samostalnik moškega spola
Svetokriški
špegli -lov m mn. očala: aku ſo ardezhi shpegli im. mn., taku vſe ardezhu njemu naprei pride ǀ pres shpeglu rod. mn. nej nezh vidila ǀ Kadar je s'hiſhe shla, taku je shpegle tož. mn. na ozheſsa poſtavila, inu ſledniga od glàve, do noge pogledala ǀ Kakor edn gleda s' shpegli or. mn. selenimi tiga ſaurashtva diaine ſvoiga blishniga ← bav. nem. (Augen)spiegel ‛očala’
Celotno geslo
Pohlin
zajček [zȃjčǝk] samostalnik moškega spola
- majhen zajec; zajček
- odsev svetlobe, odbite od vode, ogledala; zajček
Pleteršnik
zapotíti 2., -ím, vb. pf. 1) schwitzen machen: zrkalo z., den Spiegel überhauchen, Cig.; zrkalo se je zapotilo, der Spiegel ist trübe geworden, Cig.; — zapoten, schwitzig, Cig., Jan.; — 2) durch Schwitzen verderben: perilo z., Cig.
Pleteršnik
zrcáłən, -łna, adj. Spiegel-: zrcalne slike, Spiegelbilder, Žnid.; zrcȃłni krog, der Spiegelkreis (astr.), Cig. (T.).
Pleteršnik
zrcálọ, n. 1) der Spiegel, Cig., Jan., nk.; (po drugih slov. jezikih); ravno, izbočeno, jamasto z., ebener Spiegel, Convex-, Concavspiegel, Sen. (Fiz.); razmetno z., der Zerstreuungsspiegel, Sen. (Fiz.); užigalno z., der Zündspiegel, DZ.; — 2) zŕcalọ = zrkalo, zrklo, die Pupille, Levst. (Rok.).
Celotno geslo
Pohlin
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost