Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
prinóžen -žna -o prid. (ọ̄) ki je, se nahaja pri nogah: prinožni kamen na grobu
♦ vet. prinožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj primaknjenimi nogami
SSKJ
púmparice -ric ž mn. (ȗ) hlače s spodaj stisnjenimi hlačnicami, segajočimi pod kolena: obleči pumparice; pumparice iz rebrastega žameta; planinci v pumparicah
SSKJ
raznóžen -žna -o prid. (ọ̄) šport. pri katerem so noge raznožene: raznožna stoja / raznožni korak hoja s smučmi navkreber, pri kateri sta sprednja konca smuči narazen, zadnja pa skupaj
♦ vet. raznožna stoja stoja pri živalih z ravnimi, spodaj razmaknjenimi nogami
SSKJ
ŕjast -a -o prid. (ŕ) nanašajoč se na rjo: rjasta železna ograja; pločevina je rjasta / rjasti madeži na prtu / obleka rjaste barve / rjasto žito
♦ bot. rjasti sleč alpska grmičasta rastlina z rdečimi cveti in usnjatimi, spodaj rjasto rdečimi listi, Rhododendron ferrugineum
    ŕjasto prisl.: rjasto potemneti; rjasto rjave pike; rjasto rumen
SSKJ
róvnica -e ž (ọ̑) orodje s ploskim, spodaj ravnim rezilom za kopanje: kopati z rovnico; rovnica, kramp in motika
SSKJ
signatúra -e ž (ȗ) 
  1. 1. avtorjev, izdelovalčev podpis, znak na umetnini, izdelku: na tej sliki je signatura v desnem kotu spodaj; amfora s signaturo
  2. 2. biblio. oznaka knjižnične, arhivske enote, ki določa mesto, nahajališče te enote: vpisati signaturo; iskati knjigo s signaturo A II. 22
    ♦     tisk. številka, navadno s skrajšanim naslovom knjige, na prvi strani vsake pole za točno sestavljanje pol
SSKJ
sínji -a -e prid. (ī) 
  1. 1. svetlo moder: sinje nebo; ima sinje oči / pesn.: sinje daljave, višave; sinja mesečina; sinje Jadransko morje / sinja barva
    // knjiž., redko moder: svetlo, temno sinje krilo
    ●     knjiž. sinji dim modrikast, sivkast; knjiž. njene debele, sinje ustnice pomodrele
  2. 2. pesn. vesel, veder: njegovo srce je polno sinjih pesmi / svetlo, sinje upanje
    ♦     zool. sinji kit do 34 m dolg, zgoraj jekleno, spodaj svetlo siv kit, Sibbaldus musculus; sinji som velik, človeku nevaren morski pes, Carcharias glaucus; sinje ribe ribe selivke, zlasti sardele, sardoni, skuše, ki se združujejo v velike jate
    sínje prisl.: sinje obarvati / piše se narazen ali skupaj: sinje moder ali sinjemoder; sinje siva barva
SSKJ
spód prisl. (ọ̑) pog. spodaj: spod teče potok / počakaj me spod / napisala je kartico in spod smo se vsi podpisali / spod se toplo oblecite / zaničevati tiste spod; prim. odspod
SSKJ
spod... ali spod... in izpod... ali spod... tudi izpod... predpona  
  1. 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
    1. a) usmerjenosti iz položaja pod čim: spodmakniti, spodmleti
    2. b) dejanja, stanja spodaj, na spodnji strani česa: spodrasti / spodvihati, spodviti
    3. c) spremembe smeri ob dotiku s čim: spodleteti, spodrsniti
    4. č) začetka dejanja, stanja: spodbuditi
  2. 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: spodbuda, spodrast, spodrsljaj; prim. izpod...
SSKJ
spôdaj prisl. (ó) 
  1. 1. izraža položaj, ki je od določenega položaja v prostoru nižje, ant. zgoraj: na hribu je trdnjava, spodaj teče reka / splezal je po lestvi, jaz pa sem ostal spodaj; pogledal je v jamo: spodaj ni bilo videti nikogar / spodaj je garaža in klet, v prvem nadstropju pa stanovanje; spodaj so vrata zaklenjena / v dolini je zagledal naselje, še bolj spodaj pa polja; daleč, globoko spodaj / s prislovnim določilom kraja: kolo imam spodaj v kleti; spodaj pod bregom; spodaj, tik ob odprtini / rešitev uganke je na tretji strani spodaj; podpiši se še ti tu spodaj / opombe glej spodaj na koncu strani pod besedilom
    ●     pog., ekspr. pri operaciji so ji spodaj vse pobrali odstranili jajčnike, maternico; evfem. prijel jo je spodaj za spolovilo, zadnjico
    // izraža položaj pod čim: pokrila se je z debelo odejo in spodaj ji je bilo kmalu toplo; skrij se pod mizo, spodaj te ne bo nihče iskal / spodaj v rovu je zabobnelo / mrzlo je, zato se spodaj toplo oblecite oblecite toplo spodnje perilo; bila je samo v spalni srajci, spodaj ni imela nič
  2. 2. izraža položaj dela, strani česa, ki je od drugih delov, strani nižje: sprehajalno palico je spodaj okoval, zgoraj pa lepo izrezljal; orodje s širokim, spodaj ravnim rezilom / ta ptica je zgoraj olivno zelena, spodaj rumena
  3. 3. nav. ekspr. izraža manj pomemben družbeni položaj: spodaj se zavzemajo za hitrejše rešitve zadev; menil je, da se spodaj dovolj misli na koristi skupnosti / človek spodaj ni imel nobenih pravic
    // v razredni družbi izraža pripadnost socialno šibkejšim, revnejšim družbenim slojem: živeti čisto spodaj
  4. 4. v zvezi od spodaj izraža gibanje ali usmerjenost
    1. a) iz nižjega položaja v prostoru proti višjemu: od spodaj je slišal hrup avtomobilov; od spodaj navzgor
    2. b) iz položaja pod čim: talna voda je tako narasla, da je od spodaj poškodovala zunanje rudniške naprave
    3. c) pog. iz manj pomembnega družbenega položaja: napredne težnje so prihajale od spodaj, iz vrst učiteljstva / pobuda za gradnjo je prišla od spodaj od občanov, krajanov; začel je čisto (od) spodaj in se povzpel do direktorja na najnižjem delovnem mestu; zavirati pobude od spodaj; prim. odspodaj
SSKJ
spodgníti -gníjem dov. (í ī) redko spodaj zgniti: leseni stebri spodgnijejo
    spodgnít -a -o: spodgnit les
SSKJ
spodmléti -méljem tudi izpodmléti -méljem dov., spodmêlji spodmeljíte tudi izpodmêlji izpodmeljíte (ẹ́) s trajnim, močnim tokom od spodaj odstraniti zemljo: voda je spodmlela breg
    spodmlét tudi izpodmlét -a -o: temelji mostu so spodmleti
SSKJ
spodmlévati -am tudi izpodmlévati -am nedov. (ẹ́) s trajnim, močnim tokom od spodaj odstranjevati zemljo: voda spodmleva breg
    spodmlévati se tudi izpodmlévati se ugrezati se: prod se spodmleva pod nogami
SSKJ
spodvézati in spodvezáti -véžem tudi izpodvézati in izpodvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj
  1. a) skrajšati: spodvezati krilo, predpasnik
  2. b) stisniti: spodvezati bradavico / spodvezati žilo
    ♦     navt. spodvezati jadro delno ga zviti, da je krajše
    spodvézan tudi izpodvézan -a -o: spodvezana obleka; spodvezana žila; bila je bosa in visoko spodvezana
SSKJ
spodvráčati se -am se nedov. (ā ȃ) pri hoji upogibajoč se spodaj obračati se na stran: peta se ji spodvrača / v čevljih z visokimi petami se ji spodvračajo noge
SSKJ
sredotéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču: sredotežni pospešek; sredotežna sila; pren., knjiž. nasprotje med domovino in svetom, sredobežnim in sredotežnim nagnjenjem v pesnitvi
♦ bot. sredotežno socvetje socvetje, pri katerem se cveti odpirajo od spodaj navzgor
SSKJ
tépka -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. hruška z jajčastimi, spodaj dlakavimi listi ali njen sad: posaditi tepko / sedeti pod tepko / tepke se medijo; jesti tepko
    ●     ekspr. tega fanta pa niso otresli s tepke je bister, prebrisan
  2. 2. ekspr. omejena, neumna ženska: ta tepka mu vse verjame / kot psovka kaj vendar govoriš, tepka
  3. 3. mn. pogača iz umešanega ali kvašenega testa, znana v Prekmurju: mesiti tepke
SSKJ
tòpspín -a m (ȍ-ȋ) šport., pri tenisu in namiznem tenisu močen udarec od spodaj navzgor, da se žoga močno zavrti in visoko odskoči: učinkovit topspin; neskl. pril.: topspin udarec
SSKJ
túnja -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: vzeti mast iz tunje
SSKJ
túnjka -e ž (ū) nar. severovzhodno okrogla, spodaj širša nizka posoda, zlasti za shranjevanje masti; deža: napolniti tunjko z mastjo; vzeti klobaso iz tunjke / meso iz tunjke
Število zadetkov: 97