Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
odklíkati -am dov. (ȋ)
1. s klikom računalniške miške kaj izbrati, označiti, zaznamovati: odklikati ikono; Uporabnik le odklika ustrezne parametre in tako nadomesti tipkanje ukaza
2. prestaviti se z ene, navadno začetne, na drugo spletno stran s klikom računalniške miške; oddeskati (2), odsurfati: Ko si je ogledal video, je odklikal na drugo spletno stran
// s klikom računalniške miške priti do določene strani na svetovnem spletu sploh; oddeskati (2//), odsurfati (//): Če ima kdo željo po raziskovanju novih funkcij priljubljenega programa, lahko odklika na spodaj navedeni naslov E ↑klíkati
SSKJ
odspód prisl. (ọ̑) pog. spodaj: hišnik stanuje odspod; prim. spod
SSKJ
odspôdaj prisl. (ó) pog. spodaj: odspodaj so vrata zaklenjena; prim. spodaj
SSKJ
odzdôlaj prisl. (ó) pog. spodaj, zdolaj: stebriči so bili odzdolaj šesterokotni; prim. zdolaj
SSKJ
oglàt -áta -o prid. (ȁ ā) 
  1. 1. ki ima ogle: oglata bruna / imeti oglato pisavo / obraz z oglato brado / oglati izrez pri obleki; oglati oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter lomljenih črtic
  2. 2. ekspr. neroden, okoren: oglat človek / njegove oglate kretnje / njegove mladostne pesmi so oglate
    ogláto prisl.: kip je oglato izklesal preprost kamnosek
SSKJ
okrógel -gla -o [əu̯] prid. (ọ́) 
  1. 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike
    // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic
    // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen
  2. 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla
  3. 3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število
    // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno
    // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote
  4. 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto
    ●     ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati
    ♦     adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga
    okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov
    okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev
SSKJ
oledenévati -am nedov. (ẹ́) knjiž.  
  1. 1. spreminjati se v led; zmrzovati: spodaj sneg že oledeneva
  2. 2. ekspr. postajati negiben, tog: oledenevati od groze, v grozi
    // v zvezi s kri, srce čutiti velik strah, grozo: kri mu je oledenevala ob mislih na nevarnost
SSKJ
ôreh -éha m (ó ẹ́) listnato drevo z močnimi vejami ali njegov koščičasti sad: tolči, treti orehe; lupiti orehe odstranjevati zeleno lupino; drobni, piškavi orehi / dodati za oreh masla / klešče za orehe / pog. omara iz oreha orehovega lesa
● smejal se je, kot bi orehe stresal glasno, hrupno; nar. laški orehi boljši, debelejši; ekspr. piškavega oreha ne dam za njegov izpit prepričan sem, da ga ne bo naredil; ekspr. to ni vredno piškavega oreha zelo malo, nič; ekspr. to besedilo bo za prevajalca trd oreh je težko prevedljivo
♦ bot. oreh enosemenski zaprti plod, ki odpade kot celota; črni oreh severnoameriško drevo s celorobimi, spodaj dlakavimi lističi in koščičastimi plodovi, Juglans nigra
// v zvezi kokosov oreh plod kokosove palme: obirati kokosove orehe
SSKJ
pepélnat -a -o [ln in u̯n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi
// nosila je plašč pepelnate barve
// ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba
    pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje
SSKJ
perspektíva -e ž (ȋ) 
  1. 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno
    // ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje
  2. 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj
    // centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine
    // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barv
    ●     publ. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
SSKJ
pí-bíp in pi-bíp medm. (ȋ-ȋ; ȋ) otr. posnema glas hupe: spodaj je zatrobil avto: pi-bip
SSKJ
podpísati in podpisáti -píšem dov., podpíšite (í á í) 
  1. 1. napisati, navesti svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: podpisati članek, pismo; avtor se ni podpisal / spričevalo mora še podpisati
    // tako izraziti, potrditi
    1. a) soglasje: podpisati protest, resolucijo; izjave, pogodbe ni hotel podpisati
      ●       ekspr. to podpišem z obema rokama s tem se v celoti strinjam
    2. b) seznanjenost: okrožnico so vsi podpisali; podpisati zapisnik
    3. c) uradno veljavnost česa: predsednik je podpisal dekret, sporazum / podpisati družbeni dogovor
  2. 2. obvezati se za kaj s podpisom: podpisal je, da pristane na operacijo; podpisati morata oba, oče in mati
  3. 3. napisati, navesti ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: podpisati očeta; za brata kar on podpiše
  4. 4. knjiž. napisati spodaj, drugega pod drugega: prvi znak podatka podpišeš natanko pod natiskanega; naslednjo številko podpišemo
    ♦     fin. podpisati menico; šol. predavatelj podpiše indeks potrdi, da je slušatelj obiskoval predavanja
    podpísan -a -o: ti še nisi podpisan; podpisana listina; sam.: podpisani potrjujem, da tega nisem storil
SSKJ
podpisováti -újem nedov. (á ȗ) 
  1. 1. navajati svoje ime (in priimek), navadno pod svoje besedilo: ravnokar podpisuje članek; podpisoval se je s tujim imenom / rad se podpisuje na neprimernih mestih
    // tako izražati, potrjevati
    1. a) soglasje: podpisovati proteste, resolucije; takih izjav ni hotel podpisovati
    2. b) seznanjenost: podpisovati prebrano okrožnico, zapisnik
    3. c) uradno veljavnost česa: podpisovati dogovor o sodelovanju / dekrete podpisuje predsednik
  2. 2. navajati ime (in priimek) koga, navadno kot njegov zastopnik: očeta je podpisoval sin / zavod zastopa in zanj podpisuje njegov šef
  3. 3. knjiž. pisati spodaj, drugega pod drugega: podpisovati številke, znake
SSKJ
podsékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) s sekanjem od spodaj ločiti: podsekati drevo / podsekati korenine / ves plevel je podsekal
    podsékan -a -o: podsekano drevo; kot podsekan se je zrušil ob postelji
SSKJ
podsekávati -am nedov. (ȃ) s sekanjem od spodaj ločevati: podsekavati drevo / legel je na bok in začel podsekavati steno
SSKJ
podstávek -vka m (ȃ) 
  1. 1. kar je spodaj, pod čim: spomenik stoji na betonskem podstavku; lesen, kamnit podstavek; kamnosek je napravil podstavek za kip / od nagrobnika je ostal samo podstavek
    // priprava, na katero se kaj da, postavi: odložiti likalnik na podstavek; čevlji v izložbi so stali na steklenih podstavkih; podstavek iz pletene slame / podstavki za kozarce; kupiti podstavek za cvetlični lonček
    // kar se da, postavi pod kaj sploh: poiskati primeren podstavek / za podstavek je uporabil knjigo
  2. 2. spodnji, zoženi nosilni del česa: kozarci so imeli tanke, visoke podstavke
    ●     knjiž. na pločevinastem podstavku je prinesla kavo pladnju
    ♦     nav. mn., bot. trosni podstavek celica gliv, ki nosi na vrhu trose
SSKJ
podstríči -strížem dov., podstrízi podstrízite; podstrígel podstrígla (í) s striženjem od spodaj skrajšati, odstraniti lase: frizer ga je samo podstrigel
SSKJ
podvézati in podvezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) z vezanjem spodaj
  1. a) pritrditi: podvezati nogavice / morala je podvezati krilo
  2. b) med. stisniti: podvezati popkovnico / podvezati odtrgano roko
    ♦     navt. podvezati jadro delno ga zviti, da je krajše
    podvézan -a -o: hlače je imel pod kolenom podvezane s trakom
SSKJ
podvezováti -újem nedov. (á ȗ) z vezanjem spodaj
  1. a) pritrjevati: podvezovati nogavice s trakom
  2. b) med. stiskati: podvezovati popkovnico
SSKJ
povézniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) dati, položiti tako, da je odprta stran česa votlega spodaj: povezniti kozarec na mizo; povezniti lonec, škaf; sod se povezne z veho navzdol / ekspr. poveznil mu je klobuk na glavo pokril ga je s klobukom; pren., ekspr. nad mesto se je poveznil zvon sopare
// dati, položiti čez kaj: na odprtino povezniti kamnito ploščo
    povézniti se ekspr.  nagniti se, povesiti se: voz se je poveznil na eno stran / streha se je že poveznila
    povéznjen -a -o: globoko na oči poveznjen klobuk; poveznjena posoda
Število zadetkov: 97