Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Ali z besedo »učenec« označujemo zgolj osnovnošolske otroke ali niti ne?

Vprašanje zastavljam kot tujka, ki ji je slovenščina drugi jezik ... V zgodnji fazi učenja jezika sem se namreč naučila, da se beseda učenec/učenka uporablja v primeru, ko govorimo o osnovnošolcih, v primeru srednješolcev se uporablja izraz dijak, potem pa študent. Sedaj pa se sprašujem, ali je to res, ali je samo moje zmotno prepričanje? Zelo konkretno me zanima, kako je s tem v kolektivni zavesti Slovencev, - torej, ko slišijo besedo učenec, ali pomislijo na osnovnošolskega otroka, ali ni nujno?

SSKJ²
alternatívnost -i ž (ȋ)
lastnost, značilnost alternativnega: spodbujati kreativnost in alternativnost
Celotno geslo Sinonimni
ambicióznost -i ž
dejstvo, da si kdo izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitevpojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ambicija
SSKJ²
barikáda -e ž (ȃ)
nav. mn. na hitro postavljena cestna pregrada ali zapreka, zlasti pri oboroženih spopadih: na ulicah so postavili barikade; boriti se na barikadah
● knjiž. klicati na barikade spodbujati k uporu, boju
Jezikovna
Beseda »močnež«

Zanima me mnenje glede besede močnež (močan človek). Noben vir je ne omenja. Na našem turnirju v križemkražmu je bila intuitivno odigrana kot beseda, ki obstaja, a je bila na podlagi nedokazljivosti v virih nepriznana. Kakšno je vaše mnenje?

Jezikovna
Besedna zveza »drug drugemu«

Zanima me uporaba besedne zveze drug drugemu oz. eden drugemu?

Celotno geslo eSSKJ
bíoenergíja bíoenergíje samostalnik ženskega spola [bíjoenergíja]
    1. univerzalna kozmična energija, ki jo ima, oddaja organizem
      1.1. metoda dopolnilnega zdravljenja, ki temelji na vzpostavljanju energijskega ravnovesja v telesu, zlasti z dotiki, približevanjem rok
    2. iz energetike energenti, pridobljeni iz organskih materialov zlasti rastlinskega izvora
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Bioenergie, angl. bioenergy, iz ↑bio... + ↑energija
Prekmurski
bìstriti -im nedov. spodbujati: Biſztri je na evangyelicsánſzki 'zitek KŠ 1771, 538
Celotno geslo Sinonimni
bístrost -i ž
dejstvo, da je kdo sposoben hitro dojemati, prodorno mislitipojmovnik
SINONIMI:
bistroglavost, bistroumnost, inteligenca, inteligentnost, star. bistrc, knj.izroč. bistrina, knj.izroč. bistroglednost, knj.izroč. bistrota, knj.izroč. bistroumje, neknj. pog. brihta, neknj. pog. brihtnost, knj.izroč. ostroumnost, ekspr. pamet, knj.izroč. pametnost, zastar. razboritost, knj.izroč. tankoumnost
SSKJ²
bodríti -ím nedov., bodrèn (ī í)
knjiž. spodbujati: bodrila ga je misel na uspeh; zdaj ne smemo odnehati, je bodril sebe in druge / saj te ne bo bolelo, ga je bodrila dajala mu pogum, hrabrila
// star. tolažiti: bodriti jokajočega otroka
    bodrèč -éča -e:
    bodreče vzklikanje
Pravopis
bodríti -ím nedov. bôdri -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; bodrênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. spodbujati, hrabriti: koga ~ tekmovalce
Celotno geslo Frazemi
bóg Frazemi s sestavino bóg:
bíti bógu za hŕbtom, bíti [kot] máli bóg, bóg je vzél kóga k sêbi, bogá za jájca držáti, bogá za jájca prijéti, bogôvi v bélem, bógu čàs krásti, bógu za hŕbtom, držáti se kot lípov bóg, hvála bógu, kjér bóg rôko vèn molí, ležáti bógu za hŕbtom, máli bóg, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, počútiti se kot bóg, počútiti se kot máli bóg, pod mílim bógom, prizòr za bogôve, sedéti kot lípov bóg, státi kot lípov bóg, [ták], kot je bóg ustváril kóga, živéti bógu za hŕbtom, živéti kot máli bóg
Celotno geslo eSSKJ
búčno prislov [búčno]
    1. takó, da je zelo glasno, hrupno
      1.1. takó, da pritegne pozornost, zanimanje javnosti
ETIMOLOGIJA: ↑bučen
Celotno geslo Etimološki
budīti -ím nedov.
Prekmurski
büdìti -ím nedov. buditi, spodbujati: Ti büdi na lübézen KAJ 1848, 27; dejmo példo, gda váſz büdijo KM 1790, 82; da náſz moke Tvoje, büdijo ne poti Tvoje BRM 1823, 44
büdejóči -a -e budeč: 'zaloszt büdejôče delo AIP 1876, 11, 1
büdívši se -a se -e se opogumljajoč: Büdivsi sze na vüpazen KAJ 1870, 59
Celotno geslo Pohlin
degati se [dǝgáti se dǝgȃm se] ali [degáti se degȃm se] nedovršni glagol

drug drugega izzivati, podžigati, spodbujati (k prepiru)

Celotno geslo Sinonimni
domišljíja -e ž
prosto, na objektivno resničnost nevezano kombiniranje misli in predstav; sposobnost za tako kombiniranjepojmovnik
SINONIMI:
fantazija, fikcija, imaginacija, zastar. domišljava, zastar. domišljavost, zastar. domišljivost, knj.izroč. predstavnost, zastar. umišljava, zastar. umišljija
GLEJ ŠE: izmišljati si
SSKJ²
donátorstvo -a s (ȃ)
darovanje zlasti večjih denarnih sredstev: spodbujati donatorstvo; povišanje davčne olajšave za donatorstvo; mecenstvo, donatorstvo in sponzorstvo
Celotno geslo Vezljivostni G
dopingírati -am dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo/kaj poživljati koga/kaj nedovoljenim
Vrhunske športnike so /navadno/ dopingirali (z najnovejšimi in najdražljimi serumi).
Celotno geslo Vezljivostni G
dopingírati se -am se dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
v posplošenem pomenu kdo jemati doping
/Nepremišljeno in prepogosto/ so se dopingirali.
Število zadetkov: 160