Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Jezikovna
Naslavljanje oseb v formalnem okolju

Prosim za pomoč pri oblikovanju ustrezne prakse reprezentativne državne institucije pri naslavljanju oseb na seji. Trenutno se uveljavlja neka praksa naslavljanja z gospod in gospa, vendar le v primeru, da oseba nima znanstvenega naziva. Ko se navaja več oseb, prihaja do posebej neprimerne situacije, ko je na primer ena oseba gospa, druga pa zaradi znastvenega naziva to ni.

Menimo, da je pomembno poenotenje, možni sta dve obliki. Prvič, da se pri naslavljanju uporablja samo ime in priimek ali znanstveni naziv, ime in priimek. In drugič, da se vsaka oseba naslovi z gospod ali gospa ter nadaljuje z imenom in priimkom oziroma se pred imenom doda morebitni znanstveni naziv.

Naslavljanje mora upoštevati neko formalno vljudnostno formo, hkrati pa zadostiti jezikovno-komunikacijskemu nivoju, ki glede tega vprašanja v strokovni literaturi ni določen. Ker gre za reprezentativno institucijo, oblikovanje besedila za predsedujoče po scenariju in oblikovanje za javnost dostopnega zapisa seje, mora biti predlog utemeljen. Za nas je zagotovilo vaša strokovna avtoriteta.

SSKJ²
navíjati -am nedov. (í)
1. delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa: navijati vrv, žico; rahlo, trdno navijati; navijati na klobčič / navijati lase na navijalke; preja se navija na valj
2. delati prožno pripravo napeto, navadno z vrtenjem, obračanjem ključa: navijati pero, vzmet
// dajati s tem določeni pripravi energijo za delovanje: navijati uro; priprava se navija avtomatično
3. pog. naravnavati zvočno pripravo na (razmeroma) veliko jakost: navija radio, da kar hrešči / ekspr. kar naprej navija gramofon ga uporablja, posluša
4. ekspr., navadno v zvezi s cena zviševati, dvigati: brezobzirno navijati cene
5. ekspr. siliti, pregovarjati koga: navijala ga je, dokler ji ni vsega povedal / navijati koga z vprašanji nadlegovati
6. šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca: navijati za domače nogometaše
7. navduševati, potegovati se za kaj: eni so navijali za izlet v gorski svet, drugi za na morje
● ekspr. navijati komu uro, ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj, z zavijanjem uhlja; ekspr. zvito navijajo svoje gospodarje jih goljufajo, varajo
Celotno geslo Sinonimni
navíjati -am nedov.
1.
kaj delati, da pride kaka podolgovata upogljiva stvar večkrat okrog česa
SINONIMI:
knj.izroč. motati, knj.izroč. namotavati, knj.izroč. previjati, knj.izroč. viti1
2.
za koga šport. ob tekmah s klici, ploskanjem spodbujati eno izmed moštev ali posameznega tekmovalca
SINONIMI:
šport., žarg. kibicirati
GLEJ ŠE SINONIM: kodrati, siliti, višati
GLEJ ŠE: odvijati, dražiti1
Celotno geslo Vezljivostni G
navíjati za -am za nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
žargonsko, izpustno kdo/kaj biti za koga/kaj
Navijali so svojega kandidata.
2.
iz športa kdo/kaj biti za koga/kaj
/Navdušeno in z vso navijaško opremo/ so navijali so za svoje moštvo in za nekaj posameznikov.
Pravopis
nèambiciózen -zna -o [ijo]; bolj ~ (ȅọ̑) ~ človek
nèambiciózni -ega [ijo] m, člov. (ȅọ̑) ~e je treba spodbujati
nèambicióznost -i [ijo] ž, pojm. (ȅọ̑)
Celotno geslo eSSKJ
nestŕpnost nestŕpnosti samostalnik ženskega spola [nestə̀rpnost]
    1. lastnost koga, da čuti, izraža vznemirjenost, navadno zaradi pričakovanja česa
    2. lastnost koga, da ima, izraža nespoštljiv, odklonilen odnos do drugačnega mnenja, nazora, čustvovanja, ravnanja koga
    3. lastnost koga, da izraža razburjenje, nejevoljo na nespoštljiv, grob način
ETIMOLOGIJA: ↑nestrpen
Pravopis
nétiti -im tudi netíti in nétiti -im nedov. -i -ite tudi néti -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in nétil -íla, -it, -en -ena; nétenje; (-it) (ẹ́; ẹ́ ẹ̑; í/ȋ/ẹ́ ẹ́) kaj ~ ogenj; neobč. ~ prepire razvnemati, spodbujati
Celotno geslo Frazemi
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom, dáti kómu po nósu, dobíti jíh po nósu, iméti [dóber] nós [za kàj], iméti nós kot krompír, íti za nósom, na vrát na nós, ne vídeti dljé od svôjega nósa, nós cvetè kómu, nós se je podáljšal kómu, nós se je povésil kómu, odíti z dólgim nósom, ostáti z dólgim nósom, pod nósom se obrísati za kàj, pomolíti nós [kám, od kód], potegníti kóga za nós, tenák nós iméti, v nós gré kàj kómu, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljé od svôjega nósa, víhati [svój] nós [nad kom/čím], [visôko] dvígati nós, [visôko] dvígniti nós, [visôko] dvigováti nós, vléčenje za nós, vléči kóga za nós, vodíti kóga za nós, vtakníti [svój] nós v kàj, vtíkati [svój] nós v kàj, z dólgim nósom, zalopútniti kómu vráta pred nósom, zapréti kómu vráta pred nósom
SSKJ²
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov.(ū ȗ; ī ú)
1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
// povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje / z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
// imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
● publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
    núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom
    ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
    ●     zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
SSKJ²
nújati -am nedov. (ū) zastar.
1. dajati, nuditi: knjiga nam nuja zanimive podatke / nujati učencem priliko za razvedrilo / kaj mi nujaš v zameno ponujaš
2. siliti, spodbujati: razpoloženje noči ga je nujalo, da je tako mislil / v to ga je nujala lastna volja
    nújati se 
    ponujati se, kazati se: čudoviti prizori so se nujali očem
SSKJ²
obiskovánje -a s (ȃ)
glagolnik od obiskovati: obiskovanje bolnika / obiskovanje toplic, zdravnika / obiskovanje javnih lokalov / spodbujati učence k obiskovanju gledaliških predstav; neredno obiskovanje pouka
SSKJ²
odgovóren2 -rna -o prid., odgovórnejši (ọ́ ọ̄)
1. v povedni rabi dolžen sprejeti sankcije, dati opravičilo
a) če kaj ne ustreza normam, zahtevam, ima negativne posledice: ne more biti odgovoren za dejanja drugih; starši so odgovorni za mladoletne otroke pred oblastjo; za svoje početje ste sami odgovorni / kdo je odgovoren za kvaliteto izdelkov jamči / odgovorni urednik ki je ob pogojih zakona odgovoren za objavljene informacije
b) če se z zaupano osebo, stvarjo zgodi kaj negativnega: za izposojeno knjigo je odgovoren tisti, ki si jo izposodi; učitelj je odgovoren za otroke, ki jih pelje na izlet
// dolžen skrbeti za prevzeto obveznost, uresničitev kake naloge: dve šolski leti je bil odgovoren za knjižnico; bil je odgovoren za organizacijo volitev na tem območju; starši so odgovorni za otrokov razvoj
// ki je v takem odnosu do česa negativnega, kot bi bil povzročitelj, storilec: ne bomo mi odgovorni, če se vam bo kaj pripetilo; ne čuti se odgovornega za nesrečo / za nastali položaj so delali odgovorne druge sodelavce
2. ki si prizadeva zadovoljevati norme, izpolnjevati zahteve, dolžnosti: novi vzgojitelj se mu je zdel zelo odgovorna oseba / odgovoren odnos do ljudi; spodbujati k odgovornemu delu / v tem trenutku je potrebna odgovorna odločitev premišljena, trezna
3. ki zaradi pomembnosti, posledic zahteva veliko znanje, skrbnost: operacija je odgovoren poseg; zaupali so mu odgovorno nalogo; opravlja zelo odgovorno delo / imeti dovolj strokovnjakov tudi za najbolj odgovorna mesta
4. v povedni rabi ki je v takem odnosu do koga, da mu mora dajati pojasnilo, utemeljitev za svoje delo, ravnanje: vlada je odgovorna državnemu zboru; žena je bila v preteklosti odgovorna možu / kritik je odgovoren pred ustvarjalcem
5. publ. pooblaščen, pristojen1: obrniti se na odgovorni forum; odgovorni organi; stiki z odgovornimi predstavniki
// vodstven, vodilen: odgovorni krogi v stranki; zavzemati odgovorne položaje v organizaciji
● ekspr. z glavo ste odgovorni za njegovo življenje usmrčeni boste, če se mu bo kaj zgodilo
♦ pravn. odgovorna oseba oseba v delovni ali kaki drugi organizaciji ali uradna oseba, ki je odgovorna za morebiten gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje; kazensko odgovorna oseba oseba, ki je po določilih zakona odgovorna za kaznivo dejanje; psih. človek je odgovorno bitje sposoben zavestno sprejemati posledice svojih odločitev, ravnanja
    odgovórno prisl.:
    odgovorno delati, ravnati; enakopravno in odgovorno odločati; odgovorno uporabljati družbena sredstva; sam.: odgovorni so si prizadevali, da bi nalogo opravili
SSKJ²
okoljevárstvo -a s (ȃ)
prizadevanje, da se ohrani naravno okolje: področje okoljevarstva; spodbujati ozaveščanje ljudi o okoljevarstvu; okoljevarstvo in ekologija
SSKJ²
okòp -ópa m (ȍ ọ́)
1. vojaški obrambni nasip: naskočiti okope; obdati utrdbo z okopi / skopati okope strelske jarke z nasipi; pren. taka dejanja so okopi miru
● publ. s temi argumenti so zagovorniki reform šli na okope so zagovarjali, branili reforme; vznes. klicati ljudstvo na okope pozivati, spodbujati k uporu, boju
2. glagolnik od okopati: okop krompirja
Celotno geslo Vezljivostni G
opogúmljati -am nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj pozitivno vplivati na koga/kaj s podporo
(Pri delu) jih je /zelo/ opogumljala njegova prisotnost.
Celotno geslo eSSKJ
otróčnica otróčnice samostalnik ženskega spola [otróčnica]
    ženska prvih šest tednov po porodu
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
SSKJ²
pésništvo -a s (ẹ̑)
literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva
// pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo
♦ lit. baladno, himnično pesništvo
Celotno geslo Frazemi
pést Frazemi s sestavino pést:
délati na lástno pést, dobíti kóga v pést, držáti pestí za kóga/kàj, na lástno pést, naredíti na lástno pést, pestí srbíjo kóga, pravíca pestí, smejáti se kómu v pést, stískati pestí [za kóga/kàj; da], tiščáti pestí [kómu; za kóga/kàj], udáriti s pestjó po mízi
Prekmurski
pobüdjávati -am nedov.
1. spodbujati: Czio toga piſzma je Timotheuſa I. pobüdjávati KŠ 1771, 644; Dá nám ſzvojo rejcs gláſziti, po koj naſſa ſzrcza pobüdjáva, naj ſze knyemi povrnemo KŠ 1754, 125; tak li ſzama nevernoſzt grisi i nadigáva tejlo i pobüdjáva 'zelejnye na zvünejsnya hüda dela KŠ 1771, 440; Szrdcza na dobro z-Dühom pobüdjávaj BRM 1823, 152; i drüge na radoszt pobüdjávaj KAJ 1848, 248; Duh tvoj me naj pobüdjáva Na sztálno vojszküvanye KAJ 1848, 19; nego cisztercitszki redovniczke szami szo kmetom pobüdjávali po tom KOJ 1914, 136
2. vznemirjati, begati: Bár da bi ſze i odſzekli, ki váſ pobüdjávajo KŠ 1771, 567
pobüdjávati se -am se
1. nagibati se, spodbujati se: Z-ſterom ſze grejsnik na pokouro pobüdjáva KM 1783, 253; Da sze po nyem nôvi 'zitek pobüdjáva KAJ 1870, 98
2. buditi se, nastajati: náklonoſzti i mislejnya, ſtera ſze pobüdjávajo KŠ 1771, 440
SSKJ²
pobújati -am nedov. (ú)
povzročati kako dogajanje, delovanje: začeli so pobujati k proučevanju okolja / pobujati otrokovo dejavnost spodbujati
Število zadetkov: 160