Ko smo v srednji šoli govorili o besedilnih vrstah, smo rekli, da je obvestilo besedilo, v katerem sporočevalec sporoča, da se nekaj dogaja/da se bo zgodilo (torej govori o sedanjosti/prihodnosti). Zanima me, ali sta obvestilo in sporočilo sopomenki ali ne (Ko me pokličejo, vas obvestim/vam sporočim.). V glavi imam, da sporočim uporabimo, ko se govori o preteklem dogodku, npr. Sporočam vam, da je včeraj izginil pes pri sosedu.
Zadetki iskanja
Jezikovna
Jezikovne izbire: »obvestilo« ali »sporočilo«
Jezikovna
Kako zapisati »jaz sporočilo«: narazen, z vezajem ali skupaj?
Zanima me, kako ustrezno zapišemo različne vrste sporočil: jaz-sporočilo ali jazsporočilo (in po enaki logiki za ti-, mi- sporočila).
Jezikovna
SSKJ2: geslo »e-sporočilo«
V SSKJ2 ni gesla e-sporočilo. Namesto tega je mejl, pa še to le kot kazalčna iztočnica, ki usmerja na iztočnico mail. Ali ni to v nasprotju s pravopisnim pravilom, da pišemo občne besede po domače? Ali se je pri tem upošteval vidik rabe oz. merilo pogostosti? V Gigafidi se namreč citatni zapis (mail oz. e-mail) pojavi več kot 25.000-krat oz. 12.000-krat, zapis po domače (mejl) pa le 584-krat. Po drugi strani pa je v Gigafidi tudi e-sporočilo (695-krat). Če se je upoštevalo merilo pogostosti, bi v SSKJ2 poleg mejl pričakovali tudi geslo e-sporočilo.
Jezikovna
Ali je zgradba »v zvezi z (nečim)« pogovorna ali knjižna?
Pred časom sem zasledila, da je V ZVEZI Z (nečim) pogovorne narave, in da sta ustreznejši sopomenki zato in glede. Razlage ne najdem več. Ali ta trditev drži?
Jezikovna
Ločilo za napisom »Hvala za vašo pozornost«
Zanima me, ali za besedno zvezo Hvala za vašo pozornost napišemo piko, kadar jo napišemo na primer na zadnjo prosojnico Power point predstavitve.
Jezikovna
Množina in spoli – ponovno o podčrtajih
Vedno večkrat vidim zapise v stilu: Udeleženci_ke naj se zberejo v avli. Zanima me, če je to res potrebno.
Jezikovna
Podpis v e-sporočilu
V e-sporočilu imamo spodaj že vključen podpis. Ali je res treba še enkrat napisati, kdo piše e-sporočilo? Primer:
Spoštovani gospod XY, potrjujem udeležbo na današnjem sestanku. Lep pozdrav Janez Novak
Janez Novak Kabinet župana Občina Naslov tel: e-naslov: spletno mesto:
Je to lahko odvisno od videza podpisa?
Jezikovna
Vejica in zveza »z namenom, da«
Ali so v naslednjem stavku pravilno postavljene vejice? Zanima in bega me predvsem besedna zveza z namenom da.
Stavek: Ob mednarodnem dnevu zadružništva, ki smo ga obeležili 10. julija, smo sporočilo mednarodne zveze prevedli v slovenski jezik z namenom, da tudi slovensko javnost seznanimo s pomenom zadružništva.
V različnih časopisih sem zasledil zapis kar povsem brez vejic (z namenom da), ali pa je bila vejica postavljena pred »z-jem«. Ali je to pravilno in ali je v takih primerih sploh bolje, če stavek preoblikujemo (npr. samo v »da bi«). Je to kje v Slovenski slovnici razloženo (ali pa v SP-ju)?
Jezikovna
Kako lahko nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku?
Ali lahko enoznačno in nedvoumno določimo vrsto besed (samostalnik, pridevnik itd.) v stavku in posledično dokažemo, da ima nek stavek le en, točno določen pomen?
Odgovor na to vprašanje je namreč bistvenega pomena za celoten pravni sistem ali katerokoli pogodbo. Namreč, če ne moremo enoznačno in nedvoumno določiti in dokazati pomenov vseh besed in celotnega stavka, glede na njegovo strukturo, potem uporabljamo fiktiven, subjektiven jezik, pri čemer vsi samo domnevamo, da se razumemo in da smo se o nečem sporazumeli. Dejansko stanje zakona, pogodbe, dogovora pa ni določen, ker temelji na dvoumnem, fiktivnem jeziku.
Jezikovna
Jezikovna
Iskanje besede »e-pošta« v slovarjih
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika sem poskusil najti besedo e-pošta, ki je po mojem mnenju prevod besede e-mail, pa nisem nič našel.
Ali sem iskal napačno? Ali je moje razmišljanje pravilno? Kako naj bi sicer v slovenski stavek napisal, da sem dobil sporočilo z e-maila ...?
Jezikovna
Jezikovna
Sledenje »pošiljk« ali sledenje »pošiljkam«?
Ena izmed možnosti, ki so na voljo pri Pošti Slovenije, je sledenje pošiljk. Zanima me, ali je pravilno (in zakaj), da je uporabljen 2. sklon (pošiljk), in ne 3. sklon (pošiljkam).
Jezikovna
Ustreznost glagola »obeležiti«
S čim nadomestiti glagol obeležiti v primeru svetovnih dni, obletnic, praznikov itd.? (V bolnišnici so obeležili svetovni dan medicinskih sester.) Vedno se mi zdi, da je nekako na silo popravljeno.
Jezikovna
Vejica in glagolska oblika »prosim«
Prosila bi vas za pomoč pri postavitvi vejic v naslednjem stavku:
Preden natisnete to sporočilo, se prosim, prepričajte, da je to nujno potrebno.
Jezikovna
Velika začetnica pri imenih skladov/mehanizmov/instrumentov
prosim vas za dodatno pojasnilo v zvezi z vprašanjem, na katerega ste v Jezikovni svetovalnici že odgovarjali.
Ali se strinjate, da se uradna imena skladov, mehanizmov in drugi instrumentov (v pomenu sklada po SSKJ: denarna sredstva, določena, zbrana za kak namen), ki so bili ustanovljeni/vzpostavljeni s pravnim aktom, pišejo z veliko začetnico?
V skladu s pravilom § 92, po katerem se z veliko začetnico pišejo: – imena/naslovi skladov: Mednarodni denarni skład, Nobelova ustanova, Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Slovenski odškodninski sklad
In da bi imoral biti v skladu s tem npr. Evropski instrument za demokracijo in človekove pravicev uredbi, s katero je bil vzpostavljen, zapisan z veliko začetnico:
Ta uredba uvaja evropski ALI Evropski instrument za demokracijo in človekove pravice, s katerim Skupnost zagotavlja pomoč v okviru politike Skupnosti glede razvojnega sodelovanja ter gospodarskega, finančnega in tehničnega sodelovanja s tretjimi državami, ki prispeva k razvoju in utrjevanju demokracije in pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter je v skladu z zunanjo politiko Evropske unije kot celoto.
Jezikovna
Zakaj »Slovenija piha nula, nula« in zakaj ne »Slovenija piha nič, nič«?
Pri delu in na splošno ugotavljam, da državni organi in njih govorci, uporabljajo besedo nula, namesto besede nič. Aktualni primer: Ministrstvo za zdravje je preventivni akciji nadelo ime "Slovenija piha nula, nula". Menim, da to ni prav. Vse preveč se uporablja javno in v žargonu. Nula je del slenga, kar mi tudi ni všeč.
Meni je beseda nula grda, dokler imamo Slovenci štetje urejeno z nič, ena, dva, tri, zato slednje besede ne sprejemam v slovenski knjižni jezik, saj bolj sodi v srbohrvaščino.
Prosim za vaše ugotovitve oziroma stališče.
Jezikovna
Zapis kratkih imen prireditev v slovenščini: z veliko ali malo
Zanima me, ali naj bi kratka/okrajšana imena prireditev pisali z malo ali veliko začetnico.
Nekaj primerov: – Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast (Göteborg, 17. november) : S/socialni vrh? Prim. npr. sporočilo za medije Evropske komisije , drugo sporočilo za medije EK, tretje spročilo za medije EK in novica na spletni strani Ministrstva za delo;
– Digitalni vrh v Talinu (angl. Tallinn Digital Summit; Talin, 29. september 2017) : D/digitalni vrh? Prim npr. Predsednik vlade na Digitalnem vrhu in Izhodišča za udeležbo delegacije RS na Svetu Evropske unije 24. oktobra 2017 v Luxembourgu;
– Tristranski socialni vrh za rast in sodelovanje (najmanj enkrat letno) : T/tristranski socialni vrh : V/vrh? Prim. npr. Sklep Sveta o ustanovitvi Tristranskega socialnega vrha za rast in zaposlovanje
Kot je razvidno iz virov pri prvem primeru (Socialni vrh za pravična delovna mesta in rast) v institucijah EU obstaja velik strah pred veliko začetnico že pri polnih imenih prireditev (čeprav to predpisuje pravopis), skrajšana/kratka imena pa so skoraj dosledno zapisana z malo začetnico (kot da vlada prepričanje, da gre za neko vrsto srečanj/prireditev). Glede na pravopis in dosedanje odgovore v Jezikovni svetovalnici sem prepričana, da bi bilo treba polna poimenovanja vseh treh nzgoraj navedenh prireditev zapisati z veliko. Mislim, da bi bilo treba z veliko zapisati tudi skrajšana/kratka imena, vendar tu nisem prepričana. Kaj je prav? Bi se L/lisica (kot skrajšano ime za Zlato lisico) pisalo z malo/veliko? Domnevam, da ja, saj je to znak, da gre za lastno ime.
Jezikovna
Beseda »sčasoma« kot stavčni člen
Ali beseda sčasoma predstavlja prislovno določilo časa ali načina? Namreč, ne glede na to, kako se vprašam (Kdaj ali Kako), se mi odgovor zdi smiseln.
Sčasoma se vse izve.
Jezikovna
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- Naslednja »
Število zadetkov: 46
Dostopnost