Domorodna ljudstva
Pri prevajanju se pogosto soočamo z izrazom indigenous peoples , ki na splošno označuje ljudstvo/prebivalstvo, ki je zgodovinsko povezano z določenim območjem in ima specifično kulturo in način življenja, pozneje pa so ga poselili pripadniki drugega naroda, za kar imamo v slovenščini, kot se zdi, več izrazov ( staroselska / avtohtona / domorodna ljudstva oz. prebivalci ). Sprašujemo se, ali so res sinonimne ali obstaja kakšna razlika oz. katera oblika bi bila najustreznejša?
Zadetki iskanja
Terminološka svetovalnica
Terminološka
Terminološka
Déležnik
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Kateri slovenski termin je najprimernejši ustreznik za angleški termin stakeholder – déležnik , deléžnik oz. tretji izraz, npr. zainteresirana stran . Za angleški termin stakeholder se je uveljavil slovenski termin déležnik , ki pa naj ne bi bil ustrezen zaradi osnovnega pomena – nekdo, ki ima deleže. Ustreznejši bi bil termin deléžnik – kdor se nečesa udeležuje. Déležnik je uveljavljen v slovarjih, npr. Islovarju , Velikem modernem poslovnem slovarju (1997), prav tako se je ustalil v strokovnih člankih in drugih objavah. Po SSKJ je déležnik označen s kvalifikatorjem starinsko in pomeni 'kdor ima delež', deléžnik pa je zastarel izraz, časovno nevtralni termin je udeleženec. V Wikipediji je déležnik razložen kot skupina ljudi, ki lahko vpliva na poslovanje podjetja ali druge organizacije (npr. vladnega urada) ali poslovanje podjetja oz. organizacije vpliva na njih. Deležniki podjetja so npr. lastniki, potrošniki, zaposleni, dobavitelji in lokalna skupnost (članek Déležnik , Wikipedija, Prosta enciklopedija, 10. 6. 2013). V Evrotermu angleškemu terminu ustrezajo naslednji slovenski termini: zainteresirani kot priporočena izbira, zainteresirana stran , interesna skupina , zainteresirana skupina in deležnik kot odsvetovana izbira.
Terminološka
Gorska vojaška topografska karta
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Na Ministrstvu za obrambo smo v letih 2014 in 2015 za potrebe Slovenske vojske in vseh drugih, ki opravljajo naloge v gorskem svetu v okviru sistema zaščite in reševanja in pomoči (Civilna zaščita, Gorska reševalna služba), izdali Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – VZHOD 1 : 25.000 (2014) in Vojaško topografsko planinsko karto JULIJSKE ALPE – ZAHOD 1 : 25.000 (2015). Navedeni topografski karti se v več elementih razlikujeta od klasičnih turističnih planinskih kart, ker sta prilagojeni slovenskim vojaškim in Natovim standardom. V oktobru 2015 smo prejeli elektronsko sporočilo strokovnjaka z Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, ki je izrazil odločno nestrinjanje s poimenovanjem karte, saj je po njegovem mnenju pojem planina predviden za označitev območja v gorskem svetu in visokogorju, kjer se pase živina. Po njegovem mnenju bi bil pravilen slovenski izraz vojaška gorska topografska karta . Poudaril je tudi, da se v Slovenski vojski za vse, kar je povezano z gorami, uporablja pridevnik gorski .
Terminološka
Storitvizacija
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Za poimenovanje poslovnega modela, pri katerem se izdelkom dodajajo storitve in se jim tako posledično zvišuje dodana vrednost, se v angleščini uporablja termin servitization . Za obravnavani pojem iščemo ustrezen slovenski termin. Ali bi bila ustrezna tvorjenka ostoritvenje ?
Terminološka
Kazalec okolja
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Prosimo vas za nasvet v zvezi z uporabo terminov kazalec oziroma kazalnik (obema v angleščini ustreza indicator ) kot sestavin terminov kazalec okolja in kazalnik okolja . Kazalci okolja označujejo 'na dogovorjen način izbrane in predstavljene podatke, ki jih želimo povezati s cilji okoljske politike' (gl. našo spletno stran Agencije Republike Slovenije za okolje ). Kazalce okolja so začele razvijati tudi druge institucije, npr. Statistični urad Republike Slovenije, vendar tam govorijo o kazalnikih okolja . Ker vse pogosteje prejemamo vprašanja, v čem je razlika med kazalnikom okolja Statističnega urada Republike Slovenije in kazalcem okolja Agencije Republike Slovenije za okolje, se zatekamo k pojasnilu, da kazalec okolja ne vsebuje samo številk (kot kazalnik okolja ), temveč tudi besedilo, ki dopolnjuje podatke v tabelah in grafičnih ali kartografskih prikazih. Vsak kazalec okolja ima ključno sporočilo, definicijo, ki pove, kaj kazalec prikazuje, komentar (ki pojasnjuje trend) in opis metodologije (kateremu cilju sledimo, opis obdelave podatkov, frekvence osveževanja, ime izvorne podatkovne baze in datum povzema podatkov). Vsak kazalec okolja ima navedenega tudi avtorja in institucijo, iz katere prihaja. Prosimo vas torej za mnenje, ali je uporaba termina kazalec pravilna in ali je naše pojasnilo glede njegove uporabe v zvezi kazalec okolja dovolj dobro utemeljeno, da pojasnjuje razliko med terminoma kazalec okolja in kazalnik okolja .
Število zadetkov: 5
Dostopnost