Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
predstavítven -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na predstavitev: predstavitveni film, spot; predstavitvena stran na internetu; niso bili vajeni napornih predstavitvenih turnej ob izidu nove knjige; predstavitveno gradivo
SSKJ²
prómo -- v prid. rabi (ọ̑)
nanašajoč se na promocijo, širjenje poznavanja, ugleda koga, česa v javnosti; promocijski: promo film, spot; promo material; promo oglasi
SSKJ²
spót -a m (ọ̑)
publ. navadno reklami namenjena krajša, vsebinsko zaključena enota zlasti televizijskega programa: prikazovati spote / reklamni spot
SSKJ²
spôtovski -a -o prid. (ȏ)
nanašajoč se na spot: režiser spotovskih filmov; spotovska montaža, tehnika / spotovska estetika
SSKJ²
vídeospôt in vídeo spôt -a m (ȋ-ȏ)
videoposnetek, ki je namenjen predstavitvi pesmi glasbenega izvajalca: posneti videospot; glasbeni videospot; videospot skupine / dobrodelni videospot

Sprotni slovar slovenskega jezika

Celotno geslo Glasuj Sprotni
lájkati dovršni in nedovršni glagol
    1. pogovorno na spletu, zlasti na družbenih omrežjih, označiti kaj kot ugajajoče, všečno SINONIMI: všečkati
      1.1 nedovršno, slengovsko dojemati kot ugajajoče, všečno, imeti rad  
Celotno geslo Sprotni
virálen pridevnik
    1. ki se hitro širi po internetu, zlasti z medsebojno izmenjavo od uporabnika do uporabnika 
      1.1 ki temelji na takem širjenju, je zasnovan za tako širjenje  

Slovenski pravopis

Pravopis
spót -a m (ọ̑) reklamni ~

Slovar slovenskih frazemov

Celotno geslo Frazemi
gódlja Frazemi s sestavino gódlja:
bíti do vratú v gódlji, bíti v gódlji, izvléči se iz gódlje, [lépo] gódljo skúhati kómu, pomágati kómu iz gódlje, potegníti kóga iz gódlje, rešíti se iz [velíke] gódlje, znájti se v gódlji
Celotno geslo Frazemi
múha Frazemi s sestavino múha:
bíti na múhi [kóga], bíti od múh, bíti póln múh, bíti tàm, kjer ni múh, bíti [vsèh] múh póln, cépati kot múhe, délati iz múhe slóna, dobíti kóga na múho, iméti na múhi kóga/kàj, íti na kóga/kàj kot múhe na méd, jemáti kóga na múho, kdó/kàj ni on múh, kot múha v móčniku, lépiti se na kóga/kàj kot múhe na méd, módna múha, múha enodnévnica, napráviti iz múhe slóna, naredíti iz múhe kônja, naredíti iz múhe slóna, ne bíti od múh, pádati kot múhe, pásti na kàj kot múha na méd, pijàn kot múha, podrépna múha, príti kómu na múho, síten kot [podrépna] múha, tího, da bi slíšal múho letéti, ubíti dvé múhi na èn máh, umírati kot múhe, vzéti kóga na múho, znájti se na múhi [kóga]
Celotno geslo Frazemi
póper Frazemi s sestavino póper:
dáti kómu pópra, súh kot póper
Celotno geslo Frazemi
prikován Frazemi s sestavino prikován:
obstáti kot prikován, sedéti kot prikován, státi kot prikován
Celotno geslo Frazemi
škrípec Frazemi s sestavino škrípec:
bíti v škrípcih, bíti v škrípcu, izvléči kóga/kàj iz škrípcev, pomágati kómu iz škrípcev, príti v škrípce, rešíti kóga iz škrípcev, správiti kóga v škrípce, správljati kóga v škrípce, zaíti v škrípce, znájti se v škrípcih, znájti se v škrípcu
Celotno geslo Frazemi
tóčka Frazemi s sestavino tóčka:
bíti na mŕtvi tóčki, bíti svêtla tóčka, edína svêtla tóčka, iskáti šíbke tóčke, mŕtva tóčka, obstáti na mŕtvi tóčki, obtičáti na mŕtvi tóčki, odkríti šíbke tóčke [kóga/čésa], odpráviti šíbke tóčke, opozoríti na šíbke tóčke [kóga/čésa], ostáti na mŕtvi tóčki, poznáti šíbke tóčke kóga/čésa, premákniti kàj z mŕtve tóčke, premákniti se z mŕtve tóčke, svêtla tóčka, šíbka tóčka, znájti se na mŕtvi tóčki
Celotno geslo Frazemi
tŕdi Frazemi s sestavino tŕdi:
tŕda prêde kómu/čému, tŕda prêde kómu za kàj, s čím

Slovenski etimološki slovar³

Celotno geslo Etimološki
spȍt spóta m

Slovar stare knjižne prekmurščine

Prekmurski
márati -am nedov., navadno z nikalnico
1. marati, izraža voljo, željo osebka: Bánni; 'salüvati, márati KOJ 1833, 151; Nemáram, kmeszti privolécs odgovori Marko KOJ 1845, 113; Goſzpodne, ne máras, ka me je ſzeſztra moja ſzamo nihála ſlü'ziti KŠ 1771, 205; premiszlivsi, ka szpameten plantavi nemára, csi gli czigütajo one garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI
2. zanimati se, meniti se: Nai erjüje Satan, kak divji oroſzlán, Nikai ne máram SM 1747, 76; Goſzpodne csi li tebé mám, nemáram za nebo i za zémlo KŠ 1754, 14; Ali nikaj ne máram, ni düſa moja mije nej drága KŠ 1771, 405; Dönok za tá nemáram SŠ 1796, 100; velijo nyemi: vucsiteo, známo; i za nikoga ne máras KŠ 1771, 140; Dönok ti nemáras za tve zvelicsanye SŠ 1796, 9; za ta düsevna i za ta zgoránya czilou niscse nikaj nemára KŠ 1754, 5a; Te ſzvejt za nyega nemára SŠ 1796, 122; ki nemára za nevernike, ali postüje te bogábojécse TA 1848, 11; za cérkev pa malo mára KAJ 1870, 6; Ali oh kak malo máramo za te neſzrecsne KM 1796, 27; Vu trdoſzti vasoj, Gda nikaj nemárate BKM 1789, 10; Kak ſztojite pred nyim, da nika nemárate BRM 1823, 5; Nemárajo za poſtenyé BKM 1789, 344; Nemárajo vnougi za té ricsi SŠ 1796, 20; je onkris pretrpo, i nei je máral za ſpot SM 1747, 28; ali Gallion je nikaj za tou nej márao KŠ 1771, 399; Paveo je za vſza malo márao, i na nikoj je nej pazo KM 1790, 34; oni ſzo pa nej márali za nyé, i odisli ſzo KŠ 1771, 72; nemárai za lüczko nikokovo blágo, ne selei lüczki sen SM 1747, 89; Szluga ſzi pozváni? Ne máraj KŠ 1771, 502; csi za tákſe zvelicsanye ne bomo márali, ſtero ſze je zácsalo po Goſzpodini KŠ 1771, 673
3. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: Ka jas máram! – odgovori Jožek – samo idi povej BJ 1886, 5; Oni ſzo pa erkli: ka mi máramo, ti vidi KŠ 1771, 93; kaj ſzi máram za ſzvejt BKM 1789, 283
marajóuči -a -e marajoč: i za dobra dela nikaj nemárajoucs na szamo vöro sze zanásati KOJ 1845, 69
Prekmurski
nágost -i ž nagota: Nágoszt, glád, spot je pred nyimi KAJ 1848, 375
Prekmurski
nèdélavnost -i ž nedelavnost, lenoba: komi Vougri za volo nyegove nedelavnoszti na spot vida právijo KOJ 1848, 72
Prekmurski
nèskr̀bnost -i ž neskrbnost: je Wladiszlav II., komi Vougri za volo nyegove nedelavnoszti i neszkrbnoszti na spot vida právijo KOJ 1848, 72
Število zadetkov: 77