Zadetki iskanja
// imamo aprilsko vreme spremenljivo, nestalno vreme; ti si taka kakor aprilsko vreme
besedna zveza, katere pomen ni ali je samo delno ugotovljiv iz pomenov njenih sestavin in ki ima praviloma stalno ali samo omejeno spremenljivo sestavo: Za frazeme se je tako v strokovni kot poljudni literaturi uveljavilo precej terminov E (↑)fráz(a) + (↑)(fon)ém
- 1. mat. funkcija, dobljena z integriranjem: računati integral; integral funkcije; meja integrala; znak integrala / določeni integral z določenima mejama; nedoločeni integral s spremenljivo zgornjo mejo
- 2. knjiž., redko celota, skupnost: portretno slikarstvo je z integralom vseh portretov dalo jasno podobo dobe
// obleka nedoločene barve nedoločljive
♦ mat. nedoločeni integral integral s spremenljivo zgornjo mejo
♦ fiz. neenakomerno gibanje gibanje s spremenljivo hitrostjo
- nèenakomérno prisl.: neenakomerno naraščati; neenakomerno razdeljen
- 1. ki ni sposoben hitro dojemati, prodorno misliti: njegovi sodelavci niso neumni; ni neumen, le učiti se mu ne ljubi; preveč je neumen za šolo; neumen je kot noč, nizko kot tele zelo
// ekspr. za krajo ni neumna zna spretno krasti
// kot psovka gos neumna
// ki ne vsebuje, izraža sposobnosti za tako dojemanje, mišljenje: neumen obraz; neumne oči / neumen odgovor - 2. ki ne ravna v skladu z razumom, pametjo: vsak neumen otrok bi se pametneje odločil; mlad je še in neumen; človek je v teh letih najbolj neumen / ekspr.: bil je tako neumen, da mu je zaupal; ni tako neumen, kot se dela / ekspr.: neumen si, če ne izkoristiš priložnosti izkoristi jo; nisem neumen, da bi šel ne bom šel
// kot psovka kaj si pa šel, tepec neumni; kot vzklik človek neumni, zdaj je prepozno
// ki izraža tako ravnanje: neumen nasvet; neumna odločitev / ekspr.: neumne knjige; neumne misli - 3. ekspr. duševno bolan, duševno nerazvit: kaj si neumen, da tako kričiš; bil je ravno toliko neumen, da ga niso mogli poklicati na odgovor; smejal se je, kot da bi bil neumen; uči se kot neumen zelo
- 4. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves neumen je od veselja; zaradi tekme je čisto neumen
- 5. ekspr. neprimeren, neustrezen: neumna navada; te pentlje na obleki so prav neumne; osebe v drami imajo neumna imena / imel sem same neumne izdatke
// z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: spravi te neumne karte; neumne težave; neumno naključje - 6. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: ima neumno srečo; obšlo ga je neumno veselje / pripoveduje neumne laži
● pog. naredil se je neumnega in ga ni pozdravil kot da ga ni videl, opazil; kot da ga ne pozna, ni spoznal; pog. naredi se neumnega in vprašaj kot da nič ne veš; pog., ekspr. neumen je na avtomobile zelo rad jih ima; pog., ekspr. neumen je na ženske ima veliko slo po ženskah; ekspr. še neumna žival skrbi za svoje mladiče nerazumna; ekspr. neumna leta puberteta; ekspr. neumno vreme zelo spremenljivo, nestalno; preg. najbolj neumen kmet ima najdebelejši krompir za srečo, uspeh niso vselej potrebne velike umske sposobnosti
- neúmno prisl.: neumno govoriti, se smejati, svetovati; neumno dober je do sorodnikov; neumno začuden obraz / v povedni rabi: neumno bi bilo, če bi se dali obkoliti; ni neumno, če greš
- neúmni -a -o sam.: neumni ne upoštevajo dokazov; govoril je same neumne; po neumnem je zapravila ugled
- 1. pog. duševno bolan: nor človek; biti nor / delati se norega
// ekspr. tak kot pri duševno bolnih: nore misli; njegova nora pamet ga je spravila v težave
// ekspr. neumen, nespameten: ne bodi nor; tako nor pa nisem; nor bi bil, če bi priznal; o ta nora ženska - 2. ekspr., navadno v povedni rabi zaradi močnega čustva zelo razburjen: ves nor je od obupa, veselja, žalosti
- 3. ekspr. ki zelo presega navadno mero: nora jeza; prijelo ga je noro veselje / užival je v norem plesu
● nar. štajersko nore gobe strupene gobe; ekspr. nora leta puberteta; leta zlasti spolno neurejenega življenja; ekspr. obšlo ga je noro upanje, da bo rešen zelo veliko, a neuresničljivo; ekspr. noro vreme zelo spremenljivo, nestalno; pog., ekspr. vsa nora je na moške ima veliko slo po moških; pog., ekspr. čisto nor je na konje zelo rad ima konje; veslal je kot nor zelo, hitro; šalj. gora ni nora, tisti je nor, ki gre gor
♦ bot. nora ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
- nôro stil. noró prisl.: noro si je želel, da bi jo srečal; noro zaljubljen; sam.: ali si kdaj že slišal kaj tako norega
- 1. mat. konstanta ali spremenljivo število, ki ima v določeni funkcijski povezavi viden ali izjemen pomen: izračunati parameter enačbe; parameter hiperbole, parabole; enačba z več parametri
- 2. publ. kar se uporablja za vrednotenje, merjenje: razprave o ekonomskih parametrih pri gradnji stanovanj / izmeriti s parametrom politične prakse
♦ strojn. parametri pare podatki o tlaku in temperaturi ali o tlaku in vlažnosti
- 1. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja: prevzelo ga je prijetno razpoloženje; zna obvladati svoje razpoloženje; povzročiti, vzbuditi slabo razpoloženje; dobro, veselo, ekspr. sončno razpoloženje; nestalno, spremenljivo razpoloženje; trenutno razpoloženje / pokvariti komu razpoloženje dobro razpoloženje
// biti v dobrem razpoloženju / duševno razpoloženje
// kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini: otožno razpoloženje pesmi / pri slikanju imeti smisel za razpoloženje; ekspr. v filmu je prikazana cela lestvica razpoloženj - 2. kar nastane zaradi dogajanja, okoliščin: na ulicah vlada novoletno, pustno razpoloženje; v dvorani je svečano razpoloženje / avtor je skušal v romanu prikazati razpoloženje tistega časa
// kar nastane zaradi ravnanja drugega z drugim, vedenja drugega do drugega: gostiteljica je ustvarila domačnostno razpoloženje / delovno razpoloženje v kolektivu - 3. publ. usmerjenost, naravnanost: ni skrival svojega revolucionarnega razpoloženja; protidemokratično razpoloženje
● ekspr. prijateljsko razpoloženje do soseda naklonjenost
// ki se spremeni, spreminja: spremenljive cene; hitrost je zelo spremenljiva / spremenljivo razpoloženje; spremenljivo vreme / biti spremenljive narave
♦ astr. spremenljiva zvezda zvezda, ki periodično spreminja svetlobo, sij; elektr. spremenljivi upor; fiz., mat. spremenljiva količina; lingv. spremenljivi del besede
- spremenljívo prisl.: spremenljivo oblačno bo / v povedni rabi jutri bo spremenljivo in vetrovno
- 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost: zamenjati spremenljivko; relacije med spremenljivkami; konstante in spremenljivke / neodvisna, odvisna spremenljivka
- 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: človekovo ravnanje je odvisno od številnih spremenljivk, kot so okolje, dednost, zrelost / demografske spremenljivke; psihološke spremenljivke
♦ elektr. podatek, katerega vrednost se med izvajanjem programa v računalniku lahko spreminja
● ekspr. sprenevedava moda nenavadna, spremenljiva; ekspr. sprenevedavo vreme zelo spremenljivo
- sprenevédavo prisl.: sprenevedavo odgovoriti
// barometer: tlakomer kaže (na) spremenljivo / tlakomer pada, raste
1. komur so s pomočjo hormonske terapije in operacije spremenili spol: Kot kažejo različne študije, so transseksualci pogosto žrtve diskriminacije, saj jih pogosteje odpuščajo iz služb, težje jim oddajo stanovanje ipd.
2. moški, ki je bil pred hormonsko in kirurško spremembo spola ženska: Transseksualci in transseksualke so »ujeti v napačnem telesu«, ki pa z napredkom znanosti postane spremenljivo tako, da ustreza občuteni identiteti družbenega spola E univerbizirano iz tránsseksuálni člôvek
- 1. fiz., mat. količina, ki spreminja svojo vrednost, spremenljivka: zamenjati variablo; konstante in variable
- 2. knjiž., navadno s prilastkom kar je spremenljivo in vpliva na kaj: uspeh je odvisen od številnih variabel / spoznati vse variable v sistemu
● vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
// oseba ženskega spola kot nosilka značilnih telesnih lastnosti: kar v nekaj mesecih se je iz dekleta razvila v žensko; ekspr. njuna hči je že cela, prava ženska
// ekspr. oseba ženskega spola kot nosilka značilnih duševnih lastnosti: ga bo že preprosila, saj je ženska; v njej je premalo ženske, da bi to razumela / ženska je ženska / v njej se je začela prebujati ženska ženskost
● nar. ne vem, če je moja ženska že doma žena; žarg. ali bo prišla s teboj tudi tvoja ženska tvoje dekle; tvoja žena; publ. iščemo žensko za pomoč v gospodinjstvu v oglasih gospodinjsko pomočnico; ekspr. fatalna ženska ki zaradi svoje lepote in nenavadnosti odločujoče, navadno negativno vpliva na moškega; knjiž. javna ženska prostitutka; ženska je kakor aprilsko vreme njeno razpoloženje je zelo spremenljivo; ekspr. kjer vrag ne zmore, ženska pripomore ženska zlasti s svojo zvitostjo dosti doseže