Zadetki iskanja
Celotno geslo
Kostelski
Terminološka
Sprovajalec, sprovajanje
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
Pri prevajanju besedila sem za angleško besedo facilitators našla slovensko poimenovanje sprovajalci . Gre za osebe, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi, torej s posredovanjem pri njihovem nezakonitem vstopu v državo. Na spletu sem sicer našla zadetke v slovenščini, vendar rabo te besede odsvetujejo. Kljub temu jo je v svojih sodbah že uporabilo Upravno sodišče. Ali lahko pri prevodu uporabim besedo, ki jo sicer Slovenski pravopis 2001 in SSKJ2 odsvetujeta, vendar jo stroka uporablja. Besede tihotapec v tem kontekstu ne moremo uporabiti, ker tako prevajamo angleško ustreznico smuggler .
SSKJ²
sprovájati -am nedov. (ā)
1. polit. žarg. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: sprovajati načrt / sprovajati ideje v prakso; sprovajati zakon v življenje
2. zastar. spremljati, voditi1: sprovajati goste po mestu
1. polit. žarg. uresničevati, izvajati, izpolnjevati: sprovajati načrt / sprovajati ideje v prakso; sprovajati zakon v življenje
2. zastar. spremljati, voditi1: sprovajati goste po mestu
Celotno geslo
Frazemi
stòlp Frazemi s sestavino stòlp:
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu
babilónski stòlp, bíti v slonokoščénem stôlpu, sestopíti iz slonokoščénega stôlpa, slonokoščéni stòlp, umakníti se v slonokoščéni stòlp [čésa], umík v slonokoščéni stòlp [čésa], zapírati se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapréti se v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕt v slonokoščéni stòlp [čésa], zapŕtost v slonokoščéni stôlp, zapustíti slonokoščéni stôlp, živéti v slonokoščénem stôlpu [čésa], življênje v slonokoščénem stôlpu
Celotno geslo
Sprotni
SSKJ²
svetôven -vna -o prid. (ō)
nanašajoč se na svet, zemljo: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija
♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine
nanašajoč se na svet, zemljo: svetovni prostor; svetovna zgodovina / svetovni oceani; svetovne zaloge nafte / svetovni nazor skupek med seboj povezanih misli, pojmov, sodb o temeljnih, splošnih vprašanjih sveta, družbe, človeka / svetovni potnik kdor potuje po svetu, navadno brez določene naloge / svetovni mir je ogrožen; hrana je postala svetovni problem; svetovna delitev dela; svetovna gospodarska kriza; svetovna vojna; spremljati svetovno dogajanje; publ. delo v svetovnem merilu, obsegu / svetovne cene žita; svetovna trgovina; svetovno gospodarstvo; prodajati izdelke na svetovnem tržišču / svetovni jezik jezik, ki je zelo razširjen; svetovna književnost / svetovni dan zdravja; svetovni kongres; svetovno prvenstvo; svetovno srečanje novinarjev / priboril si je naslov svetovnega prvaka / Svetovna zdravstvena organizacija
♦ filoz. svetovni duh po Heglu počelo in urejevalec zgodovine
- svetôvno prisl.:
svetovno razgledan; svetovno znan učenjak
Pravopis
Celotno geslo
eSSKJ
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla]
- televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
SSKJ²
tísk -a m (ȋ)
1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk
// kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk; razvoj, zgodovina tiska; delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen
// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah
// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski
3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal; mnenje, pisanje tiska; izjava za tisk; radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
1. glagolnik od tiskati: tisk se je začel; pripraviti knjigo za tisk; papir za tisk; tisk in vezava / dati rokopis v tisk; knjiga je v tisku se tiska / tisk umetniških reprodukcij / tisk na platno, pločevino, usnje / tekstilni tisk
// kar nastane s tiskanjem: tisk že bledi; droben, komaj čitljiv tisk; tisk je zelo lep / barvni, črno-beli tisk; znamke so natisnili z rdečim tiskom / v slovarju je uporabljenih več vrst tiska tipov, velikosti črk, znakov / drobni tisk besedilo v oglasnih sporočilih, pogodbah, ki vsebuje podrobnejšo predstavitev pogojev, napisano z manjšimi črkami kot drugo besedilo
2. nav. ed. dejavnost, ki se ukvarja s tiskanjem knjig, časopisov, obrazcev in drugih javnosti namenjenih del: organizirati tisk; razvoj, zgodovina tiska; delavci v tisku tiskarstvu / zakon o tisku / iziti v tisku biti objavljen
// navadno s prilastkom dela te dejavnosti: brati, spremljati tisk; razstava povojnega koroškega tiska; ilegalni, napredni tisk / mladinski, športni, verski tisk; rumeni tisk dnevniki ali tedniki, ki vsebujejo veliko slikovnega gradiva in kratkih, pogosto nepreverjenih, senzacionalnih novic, navadno o znanih osebah
// tudi mn., s prilastkom tiskano delo: nov bibliofilski tisk; našli so še dva protestantska tiska; časopisi, knjige, obrazci in drugi tiski
3. nav. ed. sredstvo za javnosti namenjeno objavljanje sporočil, besedil v tiskani obliki, navadno časopisi, revije: tisk je o dogodku obširno poročal; mnenje, pisanje tiska; izjava za tisk; radio, televizija in tisk / domači, slovenski, tuji tisk; dnevni ali informativni tisk dnevniki, tedniki za sprotno splošno obveščanje javnosti
// dejavnost, vezana na tako sredstvo: pogovor s predstavniki tiska
♦ pravn. svoboda govora, tiska, združevanja; tekst. valjčni tisk tekstilni tisk, pri katerem se vzorci delajo z graviranimi valji; tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev; enostranski tisk; globoki tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja, ploski tiskanje z ravne plošče, visoki tisk tiskanje z vzboklih delov tiskovne plošče; knjižni tisk tehnika visokega tiska s črk in klišejev; ležeči s postrani oblikovanimi, pokončni tisk s pokonci oblikovanimi črkami; negativni tisk z belimi črkami, znaki na temnejši podlagi; ofsetni tisk tehnika ploskega tiska s kovinske plošče; rastrski tisk; razmaknjeni z večjimi razmiki med vrstami, razprti tisk z večjimi presledki med črkami, da je beseda bolj opazna; reliefni tisk pri katerem so črke plastične; slepi tisk brezbarven reliefni tisk zlasti za napise in okraske na platnicah; zal. drobni tisk izdaje na nekaj tiskanih straneh, navadno v propagandne namene; periodični tisk časopisi, revije, ki izhajajo redno, navadno v enakih časovnih presledkih
SSKJ²
trénd -a m (ẹ̑)
značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje
// publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov
značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju: trend izvoza se je obrnil; opazovati, spremljati trend prodaje; grafično prikazati trend zaposlovanja / publ., z oslabljenim pomenom trend naraščanja števila nepismenih naraščanje
// publ. težnja, usmeritev: analizirati, proučevati trende v družbenem življenju; modni trendi; trend odpravljanja tujih izrazov
Jezikovna
Tuji jeziki na radiu
Vesela bi bila vašega odgovora na dve vprašanji. Ali se na radijskih postajah smejo vrteti tujejezični (hrvaški) »jingli« oz. nekakšne najave pred samimi pesmimi? Primer: Ja sam Jasmin Stavros i vi slušatemoj najnoviji hit.
Drugo vprašanje prav tako zadeva radijski eter. Do katere meje so odgovori npr. hrvaškega sogovornika, ki se trudi govoriti slovensko, a njegova slovenščina ni popolna, brezhibna, tekoča še sprejemljivi oz. se »upoštevajo« v smislu, da prevod ni potreben?
Celotno geslo
Frazemi
ura Frazemi s sestavino ura:
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
natánčen kot [švícarska] úra, natánčno kot [švícarska] úra, navíjati kómu úro, navíti kómu úro, poslédnja úra, poslédnja úra bíje kómu/čému, tóčen kot [švícarska] úra, tóčno kot úra, úre so štéte kómu/čému, védeti, kóliko je úra, vídeti, kóliko je úra, zádnja úra, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je prišlà, zádnja úra odbíje kómu/čému, zádnja úra se blíža komu/čému, zádnja úra se približúje kómu/čému
Celotno geslo
eSSKJ
Celotno geslo
Frazemi
váruh Frazemi s sestavino váruh:
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, kot ángel váruh, sprémljati kóga/kàj kot ángel váruh
ángel váruh, bdéti nad kóm/čím kot ángel váruh, kot ángel váruh, sprémljati kóga/kàj kot ángel váruh
Celotno geslo
Etimološki
vésti se védem se nedov.
Celotno geslo
ePravopis
Viber
Predlog
Viberja tudi Viber Vibra samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: stvarno ime
aplikacija
IZGOVOR: [vájber], rodilnik [vájberja] tudi [víber], rodilnik [víberja] in [vájbər], rodilnik [vájbra] tudi [víbər], rodilnik [víbra]
BESEDOTVORJE: Viberjev tudi Vibrov
SSKJ²
violiníst -a m (ȋ)
kdor igra violino: igranje, nastop violinista / spremljati violinista s klavirjem
kdor igra violino: igranje, nastop violinista / spremljati violinista s klavirjem
Celotno geslo
Sprotni
webinár samostalnik moškega spola
- seminar, predstavitev, ki jo je mogoče neposredno, v realnem času spremljati prek spleta SINONIMI: spletinar
Celotno geslo
Frazemi
zádnji Frazemi s sestavino zádnji:
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, do zádnje beséde, do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, do zádnje páre, do zádnjega díha, do zádnjega fícka, do zádnjega možá, do zádnjega trenútka, dobíti jíh po zádnji pláti, iméti zádnjo besédo, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, lovíti zádnji vlák, naložíti jíh kómu po zádnji pláti, ne rêči šè zádnje beséde, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, po zádnji módi, posprémiti kóga na njegôvi zádnji póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, sprémljati kóga na zádnjo pót, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, uníčiti do zádnjega možá, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnja bríga, zádnja skŕb, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je odbíla kómu/čému, zádnji adút, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zádnji mohikánec, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák
bòj do zádnjega díha, bojeváti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega díha, boríti se do zádnjega možá, braníti se do zádnjega možá, do zádnje beséde, do zádnje káplje, do zádnje káplje krví, do zádnje páre, do zádnjega díha, do zádnjega fícka, do zádnjega možá, do zádnjega trenútka, dobíti jíh po zádnji pláti, iméti zádnjo besédo, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, lovíti zádnji vlák, naložíti jíh kómu po zádnji pláti, ne rêči šè zádnje beséde, od pŕve do zádnje beséde, od pŕve do zádnje čŕke, od pŕvega do zádnjega možá, po zádnji módi, posprémiti kóga na njegôvi zádnji póti, posprémiti kóga na zádnjo pót, sprémljati kóga na zádnjo pót, ujéti zádnji vlák, ulovíti zádnji vlák, uníčiti do zádnjega možá, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnja bríga, zádnja skŕb, zádnja úra bíje kómu/čému, zádnja úra je odbíla kómu/čému, zádnji adút, zádnji krík čésa, zádnji krík móde, zádnji krík téhnike, zádnji mohikánec, zádnji vlák, zádnji vlák je odpêljal [kómu], zamudíti vlák, zamudíti zádnji vlák
Pravopis
zapléčevati -ujem in zaplečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -al -ala in -àl -ála, -at in -àt; zapléčevanje in zaplečevánje; (-at in -àt) (ẹ́; á ȗ) nardp. Fantje so šli zaplečevat na svatbo |so se je udeležili nepovabljeni|; šah. žarg. |spremljati igro, navadno z nezaželenimi nasveti, pripombami|
- « Prejšnja
- 1
- ...
- 3
- 4
- 5
- 6
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 128
Dostopnost