Zadetki iskanja
● knjiž. relaksacija zahtev omilitev, zmanjšanje
♦ fiz. relaksacija pojav, da telo z zakasnitvijo reagira na zunanji vpliv; psih. progresivna relaksacija postopno sistematično sproščanje mišic ob istočasnem duševnem sproščanju
snov, ki sprosti gladke mišične celice in tako zmanjša ali prepreči krče: Bolnikom svetujemo žolčno dieto, spazmolitike ob pojavu bolečin in čimprejšnji pregled pri kirurgu E ← nlat. spasmolyticum iz (↑)spázem + tvor. od gr. lýsis 'sprostitev'
- spočíti si s prekinitvijo kake dejavnosti doseči, povzročiti sprostitev, okrepitev česa: spočiti si noge; spočiti si oči po dolgem branju / v gorah si človek spočije živce
● knjiž. zelenje nam spočije trudne oči ob gledanju zelenja si spočijemo oči
- spočít -a -o: spočit konj; biti spočit; spočiti so nadaljevali pot; spočita zemlja
♦ gastr. spočito testo testo, ki je napravljeno stalo določen čas
- 1. glagolnik od sprostiti: sprostitev mišic; vaje za sprostitev / želeti si sprostitve; branje mu pomeni sprostitev / duševna in telesna sprostitev / sprostitev energije, toplote / sprostitev delovne sile
- 2. dejstvo, da je kaj sproščeno: sprostitve v maloobmejnem prometu
ki je v zvezi s sprostitvijo: sprostitveni center; sprostitvena vaja; Priključite se kateri od skupin, kjer poučujejo različne sprostitvene tehnike ali jogo E (↑)sprostítev
1. šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, windsurfing: Za surfanje obstaja več različnih vrst desk in jader, ki so za različne moči vetrov tudi različno veliki | Da bi ušel brezizhodni monotoniji doma, se je lotil najbolj ekstremnih oblik srfanja v neurju
// šport, pri katerem se vozi po valovih z desko brez jadra; deskanje (1//): Tisto pravo surfanje vedno bolj prihaja tudi v Slovenijo, surfanje, kjer potrebujemo samo desko in valove | Med srfanjem na visokem valu pred Perthom ga je tik pod gladino spremljal najmanj tri metre dolg, a na srečo očitno sit morski morilec
2. pregledovanje strani na svetovnem spletu; brskanje, deskanje (3): Surfanje po spletnih straneh mi pomeni predvsem sprostitev | Ko bo otrok opravil svoje obveznosti, lahko toliko in toliko časa porabi za igranje ali za srfanje po spletu E ↑surfati
- 1. izraža lastnost, značilnost pri govorečem ali pri osebi, stvari v bližini govorečega, na katero se usmerja pozornost koga: takšen klobuk mi dajte, prosim; poglejte, takšen oblak lahko prinese točo; takšne rože, kot jih tu vidim, so mi všeč
// izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči pravkar doživlja, obravnava: potrpeti je treba, takšen pritisk ne more dolgo trajati; vidite, v takšnem trenutku ne morem ostati miren; res je, takšne suše že dolgo ni bilo
// pri navajanju izraža lastnost, značilnost česa, kar govoreči nato navede: predlagam takšen program: ogled mesta in okolice, obisk muzejev - 2. izraža lastnost, značilnost česa, kar je znano iz predhodnega besedila, okoliščin: bil je ves vznemirjen, takšen ni mogel iti med ljudi; vrnil se je bolan in shujšan. Ko ga je zagledala takšnega, se je prestrašila / med delom je potrebna sprostitev. Za takšne namene imajo poseben prostor / prihajali so takšni in drugačni ljudje; to velja za takšne in podobne primere
// izraža lastnost, značilnost, kot jo določa odvisni stavek: izberi takšen dan, ko bodo vsi doma; ni takšen, da bi takoj odnehal; naročajo tudi takšno opremo, ki bi jo lahko izdelali sami - 3. izraža enakost lastnosti z lastnostjo v prejšnjem stavku: bila je prijazna in takšna je tudi ostala; bila je vsa razburjena, takšne je še ni videl
// izraža- a) enakost lastnosti, značilnosti osebe, stvari s primerjanim; tak: ima takšne oči kot brat; rad bi takšno torbo, kot jo imajo sošolci; takšna je kot sonce
- b) skladnost lastnosti, značilnosti s tem, kar izraža odvisni stavek: mesto ni takšno, kakršno sem si predstavljal
- 4. izraža veliko mero ali stopnjo tega, kar izraža samostalnik; tak: menda ni takšna napaka, če malo drugače misli; takšne nevihte že dolgo ni bilo / bila je takšna zima, da je drevje pokalo / kot vzklik: takšna smola, prepozni smo; takšna sreča, našel sem ga
// ekspr. izraža veliko mero pozitivnih lastnosti tega, kar izraža samostalnik: takšen igralec, vsaki vlogi je kos; takšne rože, pustite jih, naj rastejo; kdo bi ne pil takšnega vina
// ekspr. poudarja pomen besede, na katero se veže: tukaj je še takšen čist zrak; takšni črni oblaki se podijo po nebu - 5. izraža zlasti negativno lastnost, značilnost, ki se noče natančneje imenovati; tak: žito je dobro obrodilo, krompir je pa bolj takšen / ubogaj ga, ne bodi takšen
- 6. publ., v zvezi kot takšen poudarja osebo, stvar glede na njeno bistvo, izključujoč okoliščine: ni skrival odpora do parlamentarizma kot takšnega / bil je predsednik društva in kot takšen vabljen na razne prireditve zaradi svojega položaja, kot predsednik
● ekspr. tega ne bi smeli storiti, pa naj je bil razlog takšen ali drugačen kakršenkoli; ekspr. ni mu všeč ne v takšni ne v drugačni obliki sploh ne; ekspr. prinesli so mu takšno in drugačno pecivo različno; preg. kakršen oče, takšen sin; sam.: pog. dobil je takšno okrog ušes, da se je opotekel tako klofuto; ekspr. takšne ji bom povedala, da bo pomnila zelo jo bom oštela, ozmerjala; evfem. zgražali so se, če je izustil kakšno takšno neprimerno, nespodobno besedo; ekspr. kaj takšnega pa še ne izraža ogorčenje, zgražanje; ekspr. nič takšnega se ni zgodilo nenavadnega, hudega
// treniranje: biti izčrpan od napornega treninga; poškodbe zaradi nepravilnega treninga; redni trening; večmesečni trening v smučarskih skokih
// ekspr. urjenje, vadenje: trening astronavtov / trening lavinskih psov / duševni, intelektualni trening
♦ psih. avtogeni trening psihoterapevtska metoda, ki temelji na sistematičnih vajah za duševno sprostitev; šport. suhi trening pripravljalna vadba za plavanje, smučanje, ki ne poteka v vodi, na snegu
- 1. izraža olajšanje, sprostitev po napetosti, naporu: uf, zdaj je konec; uf, uf, komaj sem prišel sem gor
- 2. izraža telesno ali duševno trpljenje: uf, kako me boli
- 3. izraža zoprnost, mraz: uf, kar tresem se od mraza
- 4. izraža nejevoljo: uf, kakšna si; kaj pa je? Že spet to, uf
- 5. izraža podkrepitev trditve: uf, kako je vroče; uf, popolnoma sem pozabil
1. dejavnost, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje: Zdravilišča že ponujajo najnovejši trend – velnes: kopanje v bazenih s termalno vodo, masaže, povezane s fitnesom, lepotilne kure
2. center, ki s ponudbo različnih sprostitvenih tehnik, zdrave prehrane človeku omogoča dobro počutje; center dobrega počutja: Za sprostitev je šel v velnes s savnami in z vodno masažo E ← agl. wellness, prvotno 'dobro počutje', iz well 'dobro, ugodno'
- vêlnes2 -- v prid. rabi
velneški: velnes storitev; velnes turizem; Pred kratkim so odprli velnes center z bazenom
- 1. ki povzroča duševno sprostitev, dobro razpoloženje: zabaven dogodek; zabavna zgodba / opera z zabavno vsebino / zabaven pripovedovalec; v družbi ni preveč zabaven
- 2. ki je namenjen duševni sprostitvi, ustvarjanju dobrega razpoloženja: zabavna radijska oddaja; zabavne prireditve; zabavna ilustrirana revija / zabavni ansambel; veliki zabavni orkester; zabavni tisk; kulturno-zabavni program; narodno-zabavna glasba zabavna glasba, ki posnema ljudsko glasbo
- 3. nav. ekspr. umetniško, vsebinsko manj zahteven: zabavna literatura / resna in zabavna glasba
- zabávno prisl.: zabavno se izražati / v povedni rabi na plesu je bilo zelo zabavno
- 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
- 2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
- 3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
- zadovoljeváti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
- zadovoljujóč -a -e: nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost
● publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
- 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljiti potrebo po gibanju, spanju; zadovoljiti želje / zadovoljiti svoj okus narediti po svojem okusu; zadovoljiti poželenje; zadovoljiti zahteve, publ. zahtevam izpolniti jih, ustrezati jim
- 2. narediti, povzročiti, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: novi izdelek je zadovoljil odjemalce; ta barvna kombinacija zadovolji estetsko še tako zahtevnega opazovalca; odgovor ga ni zadovoljil; noben poklic ga ne bi mogel bolj zadovoljiti / publ. domače moštvo na današnji tekmi ni zadovoljilo ni igralo tako dobro, kot se je pričakovalo
- 3. povzročiti, omogočiti, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: nobena ženska ga ni zadovoljila
- zadovoljíti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: bil je v taki stiski, da bi se z vsem zadovoljil; zamudniki so se morali zadovoljiti s tem, kar je ostalo
- zadovoljèn -êna -o: čustveno zadovoljen človek; zadovoljene potrebe
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »