duševna, srčna bolečina, duševno, srčno trpljenje
Zadetki iskanja
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
prȃskati 1., -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
Svetokriški
prisrčno prisl. srčno: Sakai ſe tulikajn pred nym ponishash, inu taku perſerzhnu sa myr proſsish ǀ jeſt tudi vaſs pohleunu, inu perſerzhnu proſſim ǀ Puſti eno pershono smalat, katero mozhnu, inu perſerzhnu je lubil ǀ perſerzhnu je lubil ſvojga ſtariga Ozheta ǀ My tebe perserzhnu, inu pohleunu sahvalimo ǀ Bug pak kateri taku preſerzhnu zhloveka lubi
Besedje16
Celotno geslo
Hipolit
Pleteršnik
sȓčən, -čna, adj. 1) Herz-: srčni krč; — srčna tesnoba, die Herzensangst, Cig.; — srčna korenina, die Pfahlwurzel (bot.), Jarn. (Sadj.), Pirc, Cig. (T.); — srčna mati, die wahre Mutter (opp. mačeha), Prim.; — 2) sŕčən, herzlich, innig; srčna ljubezen, srčno prositi; — 3) herzhaft, muthig; srčno zgrabiti sovražnika.
Besedje16
Prekmurski
sr̀čno tudi sr̀dčno prisl. pogumno, odločno: ga ſzrcsno i gvüsnoſztyov proſzimo KŠ 1754, 153; i kakda je vu Damaskuſi ſzrcsno gúcsao KŠ 1771, 369; Etak ſzrcsno pred ſzodczom ti poſztánes BKM 1789, 440; Kak pri szvetloj szvêcsi, Szrdcsno potüje KAJ 1848, 131; Szrdcsno ides ti prôti Protivnikom tvojim KAJ 1848; szrdcsno ide na bitje KAJ 1870, 88
srčnéj pogumneje: Szrcsnej ſzam pa vám piſzao, bratje KŠ 1771, 482
srčnéj pogumneje: Szrcsnej ſzam pa vám piſzao, bratje KŠ 1771, 482
Vorenc
srčno prisl., F15, age, -agedum, nu, dai, ſhe, boilè, ſerzhnu, hitru, dai li; celeusma, vel celeuma, teh mornarjeu péſſim, kadar kai vleizhejo, kir pravio, li ſhe ſerzhnu; celeustes, tá kateri naprei poje, inu veſlarje ſerzhnu nagovarja, inu Galiote k'veſlanîu opomina; cordatè, ſerzhnu; derogitare, ſerznú proſſiti; ferventer, ſerzhnu, vrozhnu; fiducialiter, ṡavuplivu, ſerzhnú; implorare, s'jokam proſſiti, ſerzhnu inu s'klagovanîam proſſiti; instanter, ſerzhnú, s'fliſſom, preṡ nehanîa; intrepidè, netrepetlivu, ſerzhnu; invictè, ne premaglivu, ſerzhnu; magnopere, ſerzhnu, po vſim moim premoṡhenîu; obsecrare, moliti, ſerzhnu inu ṡhelnu proſſiti; obtestari, mozhnu proſſiti inu ſerzhnu, ſe perſezhi; valdè, ṡlú, ſylnu, mozhnu, viſſoku, raminu, ſerzhnu, ſlabodnu
- srènejše , ferventius, ſerzhnéſhe
Svetokriški
srčno prisl. srčno, pogumno, vneto: Sholnier veſſelu, inu ſerzhnu gre na vojsko ǀ Li ſerzhnu pojdi v'ægypt, Sakaj bom tebi pomagal ǀ Satoraj s' S. Brunonam ſerzhnu vaſs Nem. Nem. proſſem ǀ mertuaſhke shlake ſerzhnu preneſſe ǀ te paklenske lintvorne, de taiſte bomo ſarzhnu premagali ǀ szersnu odgovorij Balaam primer.> inu sa volo tiga ſerzhnejshi ſe ſponesli
Besedje16
srčno prisl. ♦ P: 35 (TC 1550, TC 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TT 1560, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595)
Pleteršnik
Pleteršnik
Pleteršnik
zę́lje, n. 1) der Kopfkohl, das Kraut; z. gre v glave; v z. komu hoditi, jemandem ins Gehege gehen, Cig.; opresno z., frisches Kraut, Mur.; kis(e)lo z., das Sauerkraut; prisiljeno z., gesäuertes Kraut (als Speise); sladko z., süßes Kraut (als Speise); — kodravo, laško z., der Wirsing, Cig.; — 2) die Pike (im Kartenspiel), Cig., Levst. (Rok.); — 3) ajdovsko z., der Feldrittersporn (delphinium consolida), Cig., Medv. (Rok.); krčno z., das Johanniskraut, das Hartheu (hypericum perforatum), Jan., Tuš. (B.), C., M.; garjavo z., die Honigblume (scabiosa arvensis), Medv. (Rok.); grozdno z., das Traubenkraut (chenopodium botrys), Cig., Medv. (Rok.); mišje z., der Schierling (conium maculatum), M., Cv.; pasje z., schwarzer Nachtschatten (solanum nigrum), Cig., Jan., Medv. (Rok.), Josch; pijavčno z., die Lysimachie (lysimachia nummularia), Cig.; srčno z., die Melisse (melissa officinalis), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Število zadetkov: 14
Dostopnost